Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slovnica, drugi drobni popravki AWB |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Habsburg dominions 1700.png|right|thumb|400x400px|Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji.]]
'''Španska nasledstvena vojna''' (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala ''svetovna vojna'', saj je mobilizirala velik del [[Evropa|Evrope]] in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo. Na eni strani so se borili [[Španski imperij]], [[Francija]] in [[Bavarska]], drugo stran pa so predstavljali [[Kraljevina Anglija]] (nato [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]]), [[Republika Nizozemska]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Portugalska kraljevina]] in [[Kraljevina Sardinija]].
==Vzroki==
Vrstica 11:
Pri obravnavi vzrokov španske nasledstvene vojne igrata pomembno vlogo [[Francija|francoski]] kralj [[Ludvik XIV. Francoski]] in njegova osvajalna politika. Francija, tedanja politična velesila v Evropi, je leta 1697 zaključila [[devetletna vojna|devetletno vojno]] s [[Republika Nizozemska|Holandci]]. Po poznejših ocenah je bila devetletna vojna le uvodno obdobje španske nasledstvene vojne, saj so se pri nasprotovanju Francozom izoblikovala zavezništva med državami, ki so nato leta 1701 sklenile [[aliansa|alianso]] in napovedale vojno Franciji.<ref name="ReferenceB"/>
Zavest možnosti, da bi [[Francija]] obvladala tudi veliki Španski imperij in na ta način okrepila svojo hegemonijo v Evropi, je povzročila ostro nasprotovanje drugih evropskih sil. Predvsem [[Kraljevina Anglija]] in [[Združene holandske province]]
==Nasledstvo na španskem prestolu==
|