Biografija: Razlika med redakcijama

Biografija je lahko napisana tudi v prvi osebi kot [[avtobiografija]], je torej popis lastnega življenja, lastni življenjepis. Kot literarna zvrst je biografija tudi oblika za opis popolnoma izmišljene nerealne osebe, kjer avtor opisuje življenje literarnega lika, ki zgodovinsko ni obstajal. Medtem ko je prava biografija suhoparno naštevanje zgodovinskih podatkov, je [[biografski roman|literarna biografija]] roman, ki se ne omejuje na prikaz konkretnih dogodkov, temveč podrobno razlaga opazovanja in poudarja spremembo razpoloženja vključno z intimnimi doživetji.

Klasične biografije, ki so znane še iz [[3. stoletje pr. n. št.|tretjega stoletja pr. n. št.]] ([[Satir iz Kalate]]), so v glavnem poročila o življenju političnih in vojaških osebnosti, ki poudarjajo njihove izredne sposobnosti in dosežke. Podatki o rojstvu in zasebnem življenju so večinoma verodostojni, pri opisu "junaških dejanj" pa pride večkrat do pretiravanja. V marsičem podobne so [[krščanstvo|krščanske]] [[hagiografija|hagiografije]], ki opisujejo krepostno življenje in predvsem mučeniško smrt prvih kristjanov. Prvo delo te vrste pripisujejo [[Poncij iz Kartagine|Ponciju iz Kartagine]], ki je živel v [[3. stoletje|tretjem stoletju]] in ga [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] smatrašteje za [[svetnik]]a, poznejših biografij pa je bilo veliko in so se pisale še ves [[srednji vek]] in vse do [[17. stoletje|17. stoletja]]. V tem obdobju izstopa delo [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] ''Le vite'' iz leta 1550, ki je zbirka biografij umetnikov od [[Cimabue]]-ja naprej in torej prva, ki je opisovala umetnike namesto politikov ali svetnikov. Čeprav so navedeni samo umetniki iz [[Firence|Firenc]] in bližnje okolice (v ponatisu leta 1568 tudi iz [[Benetke|Benetk]]), je delo izredne važnosti zaradi vpliva na druge pisce biografij in prav tako zaradi zgodovinskih in umetnostnih podatkov, ki jih je posredoval potomcem.

Kurikulum, natančneje ''curriculum vitae'' (= življenjski potek) je opis lastnega življenja predvsem v tistih točkah, ki utegnejo zanimati profesionalnega partnerja ali delodajalca. Ta življenjepis vsebuje naslednje elemente: [[ime]], [[osebno ime|priimek]], [[naselje|kraj]] in [[datum]] rojstva, [[bivališče]], [[socialno stanje]], [[izobrazba|izobrazbo]], delavne izkušnje, priznanja ter [[lastnoročni podpis]]. Moderna praksa zahteva tudi izrecno dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov. S kurikulumom se oseba predstavi nekomu, s katerim želi navezati določene osebne stike, zato mora biti čim bolj skrbno sestavljen. Poleg omenjene vsebine lahko omenja tudi poklicne izpopolnitve, ki jih oseba namerava v kratkem izvršiti, in celo dolgoročne cilje, ki jih želi doseči s pomočjo teh stikov.

* Spletna stran ŠUSS z navodilom za pisanje življenjepisa kot priloge k prošnjam (2004). Pridobljeno 10. 05. 2011, iz http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000121.html