Salasi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ime... Oznaka: povezave do razločitev |
→Geografija: zgodovina |
||
Vrstica 26:
==Geografija==
Salasi so živeli v gornji dolini reke Dora Baltea, od koder so nadzirali alpska prelaza Mali in [[Veliki Sveti Bernard]], pobirali cestnino in posedovali rudnike [[Zlato|zlata]] in [[Železo|železa]].<ref name=ref7>Graßl 2006.</ref><ref name=ref8>Salway & Potter 2016.</ref> Severno od njih so živeli Veragri, južno Jemeri in Tavrini, vzhodno Leponti, Montunati in Votodroni in zahodno Akitavoni.<ref>Talbert 2000, Map 18: Augustonemetum-Vindonissa, Map 39: Mediolanum.</ref> Po mnenju [[Katon Starejši|Katona Starejšega]] so spadali med [[Tavriski|Tavriske]].<ref name=ref7/>
==Zgodovina==
Leta 143 pr. n. št. je Salase podjarmila Klavdijeva rimska vojska.<ref name=ref7/> [[Rimska republika]] je prevzela bogata nahajališča zlata in okoli leta 100 pr. n. št. v Eporediji ustanovila svojo kolonijo, da bi prevzela nadzor nad Salasi in alpsko potjo v dolino Pada.<ref name=ref8/>
Odnosi Salasov z Rimljani niso bili vedno mirni. Strabon omenja, da so Salasi izropali zakladnico [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] in metali kamenje na njegove legije, ker so utrjevale ceste in gradile mostove.<ref>Strabo- Geography 4.6.7.</ref> Leta 35 ali 34 pr. n. št. so se Rimljani ponovno odpravili na pohod proti Salasom. Pohod pod poveljstvom Antistija Veta<ref>Rivet 1988, str. 78.</ref> ali Marka Valerija Mesala Korvina<ref>Syme R. ''The Augustan Aristocracy''. OUP 1989. str. 204-205.</ref> se je začel iz doline reke [[Isère (reka)|Isère]].
V zadnjem desetletju svoje svobode so bili Salasi in nekaj drugih plemen, podjarmljenih po letu 14 pr. n. št., skoraj edina skupina v [[Sredozemlje|sredozemskem]] bazenu, ki ni bila pod rimsko oblastjo. Po [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. se je rimski svet združil pod enim samim vladarjem, cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]], ki je zbral rimske sile proti preostalim upornim ljudstvom.<ref name=ref13>"Roman Italy in the North: II—-Aosta". The Nation. New York. 8. avgust 1907. Pridobljeno 22. aprila 2016.</ref>
Salase je dokončno porazil Avl Terencij Varo Murena leta 25 pr. n. št. in naslednje leto ustanovil kolonijo ''Augusta Praetoria'' (sedanja Aosta) s 3.000 naseljenci.<ref name=ref8/> Strabon omenja, da je bilo ubitih 2.000 Salasov, vse preživele, okoli 40.000 mož, žena in otrok, pa so Rimljani odpeljali v Eporedijo in prodali v [[suženjstvo]]. Nekaj Salasov je kljub temu preživelo. Napis, ki so ga odkrili blizu zahodnih vrat [[Aosta|''Augustae Praetoriae Salassorum'']], so ''"Salasi, ki so se že na samem začetku pridružili koloniji"'', leta 23 pr. n. št. posvetili cesarju Avgustu.<ref name=ref13/>
==Sklici==
| |||