Angelski grad, Rim: razlika med redakcijama

dodanih 5.875 zlogov ,  pred 1 mesecem
dodano iz en wiki
(dodano iz en wiki)
(dodano iz en wiki)
 
Leta [[401]] je bil mavzolej spremenjen v [[trdnjava|trdnjavo]], nato pa so jo [[papež]]i od [[14. stoletje|14. stoletja]] uporabljali kot [[grad]] v primeru napada na Rim. [[Vatikan]] je grad uporabljal tudi kot zapor (npr. [[Giordano Bruno]] je bil tu zaprt šest let).
 
== Propad ==
Večina grobnih vsebin in okraskov je bilo izgubljenih od pretvorbe stavbe v vojaško [[trdnjava|trdnjavo]] leta 401 in njene poznejše vključitve v [[Avrelijanov zid]] cesarja [[Honorij (rimski cesar)|Flavija Honorija Avgusta]]. Žare in pepel so razsuli [[Vizigoti|vizigotski]] plenilci med [[Alarik I.|Alarikovim]] opustošenjem Rima leta 410, prvotni okrasni kip iz brona in kamna pa so vrgli na napadalne [[Goti|Gote]], ko so leta 537 oblegali Rim, kot pripoveduje [[Prokopij iz Cezareje]]. Nenavadno ohranjen je temeljni kamen pogrebne žare (verjetno Hadrijanove), ki je prišla do [[bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], pokrila je grob [[Oton II.|Otona II.]], kasneje pa je bila vključena v masivno renesančno [[krstilnica|krstilnico]].<ref>{{Cite web |url=http://art-history-images.com/photo/5770 |title=Porphyry Baptismal Font |access-date=2014-01-12 |archive-date=2014-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140112035859/http://art-history-images.com/photo/5770 |url-status=dead }}</ref> Uporaba spolije iz grobnice v postrimskem obdobju je bila opažena v 16. stoletju – [[Giorgio Vasari]] piše:
 
{{quote|... da bi zgradili cerkve za uporabo kristjanov, niso bili uničeni samo najbolj cenjeni templji idolov [poganskih rimskih bogov], ampak da bi oplemenitili in okrasili svetega Petra z več okraski, kot jih je imel tedaj, so odnesli kamnite stebre iz Hadrijanove grobnice, zdaj gradu Sant'Angelo, pa tudi mnoge druge stvari, ki jih zdaj vidimo v ruševinah.<ref>{{Cite web |url=http://www.efn.org/~acd/vite/VasariPreface.html |title=Preface, "Lives of the Artists" |access-date=2007-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101210060255/http://www.efn.org/~acd/vite/VasariPreface.html |archive-date=2010-12-10 |url-status=dead }}</ref>}}
 
Legenda pravi, da se je na mavzoleju pojavil nadangel Mihael, ki je s svojim mečem označil znamenje konca [[kuga|kuge]] leta 590 in tako gradu dal današnje ime. Manj dobrodelno, a bolj primerno izdelavo legende, glede na bojevito razpoloženje tega nadangela, je slišal popotnik iz 15. stoletja, ki je na grajski strehi videl kip angela. Pripoveduje, da je [[papež Gregor I.]] v daljši sezoni kuge slišal, da so prebivalci, tudi kristjani, začeli obračati poganskega idola v cerkvi Santa Agata v Suburri. Vizija je papeža pozvala, naj vodi procesijo do cerkve. Ob prihodu je idol čudežno razpadel s gromom. Ko se je vrnil k svetemu Petru ob Elijskem mostu, je imel papež še eno vizijo angela na vrhu gradu, ki je z meča obrisal kri s plaščem in ga nato oblekel. Medtem ko je papež to razlagal kot znak pomiritve Boga, to Gregorju ni preprečilo, da bi uničil več mest poganskega čaščenja v Rimu.<ref>Account of [[Pedro Tafur]] in [http://depts.washington.edu/silkroad/texts/tafur.html#ch3 ''The Travels of Pero Tafur'' (1435–1439)], Chapter III.</ref>
[[File:View from Castel Sant'Angelo 10 (15442805966).jpg|thumb|250px| Pogled z vrha Angelskega gradu proti staremu mestnemu jedru Rima.]]
 
== Papeška trdnjava, rezidenca in zapor ==
Papeži so zgradbo spremenili v grad, začenši v 14. stoletju; [[papež Nikolaj III.]] je grad povezal z baziliko svetega Petra s pokritim utrjenim hodnikom, imenovanim Passetto di Borgo. Trdnjava je bila zatočišče [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] Pred obleganjem Landsknechta Karla V. med pustošenjem Rima (1527), v katerem [[Benvenuto Cellini]] opisuje sprehod po obzidju in streljanje na sovražne vojake.
 
[[Papež Leon X.]] je zgradil kapelo z ''Madonno'' Raffaella da Montelupa. Leta 1536 je Montelupo ustvaril tudi marmorni kip svetega Mihaela, ki drži svoj meč po kugi 590 (kot je opisano zgoraj), da bi premagal Castel.<ref>''Rome'' (Eyewitness Travel Guides) DK Publishing, London (2003) p. 242</ref> Kasneje je [[papež Pavel III.]] zgradil bogato stanovanje, da bi zagotovil, da bo imel papež v vsakem prihodnjem obleganju primerno bivališče.
 
Montelupov kip je nadomestil bronasti kip iste teme, ki ga je leta 1753 izdelal flamski kipar Peter Anton von Verschaffelt. Verschaffeltov je še vedno na svojem mestu, Montelupovega pa je mogoče videti na odprtem dvorišču v notranjosti gradu.
 
Papeška država je Angelski grad uporabljala tudi kot zapor; [[Giordano Bruno]] je bil na primer tam zaprt šest let. Drugi zaporniki so bili kipar in zlatar Benvenuto Cellini ter čarovnik in šarlatan Cagliostro. Usmrtitve so izvajali na majhnem notranjem dvorišču. Kot zapor je bil tudi prizorišče za tretje dejanje opere ''[[Tosca]]'' [[Giacomo Puccini|Giacoma Puccinija]] iz leta 1900; istoimenska junakinja skoči v smrt z obzidja gradu.
 
== Muzej ==
Grad je bil ukinjen leta 1901 in je zdaj muzej: Museo Nazionale di Castel Sant'Angelo. Vsako leta ga obišče več kot milijon obiskovalcev.
 
== Galerija ==
<gallery>
Image:Barberini Faun front Glyptothek Munich 218 n2.jpg|[[Barberinijev Favn]] ([[Gliptoteka]], Müncenh) nekoč del gradu
File:EngelsburgBrückeTiber.jpg| Pogled z juga proti Castel Sant'Angelo in Ponte Sant'Angelo
File:Chateau-saint-ange-tibre.jpg| Castel Sant'Angelo gledano z druge strani reke.
File:Angel by Raffaello da Montelupo pic1.JPG| Originalni angel, Raffaello da Montelupo.
File:EngelsburgErzengelMichael2.jpg| Bronasti kip nadangela Mihaela, ki stoji na vrhu Angelskega gradu, ki ga je leta 1753 modeliral Peter Anton von Verschaffelt (1710–1793).
File:Angel atop Castel Sant'Angelo.jpg|Še en pogled na angela
File:Mastro Titta.jpg| Giovanni Battista Bugatti, papeški krvnik med letoma 1796 in 1861, ki je ponujal tobak obsojenemu zaporniku pred Castel Sant'Angelo
File:Rome, a view of the river Tiber looking south with the Castel Sant'Angelo and Saint Peter's Basilica beyond by Rudolf Wiegmann 1834.jpg| Pogled na reko Tibero, gledano proti jugu z Angelskim gradom in baziliko svetega Petra, Rudolf Wiegmann, 1834
</gallery>
 
== V popularni kulturi ==
36.229

urejanj