Secesija (obdobje): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pravopis, drugi drobni popravki AWB |
|||
Vrstica 1:
:''Za druge pomene glej [[Secesija]].''
[[Slika:Secession_Vienna_June_2006_017.jpg|thumb|300px|Secesijska zgradba na Dunaju, [[
'''Secesíja''' ([[latinščina|latinsko]] secessio -''odcep'') je v [[zgodovina umetnosti|zgodovini umetnosti]] gibanje mladih [[slikar]]jev in [[arhitekt]]ov, ki so se v zadnjih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] odcepili od tradicionalnih [[umetnost|umetniških]] [[slog]]ov.
==Začetniki gibanja==
Izraz ''secesija'' je v prvih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] uporabil neki Hans Ulrich Simon, ki sicer ni dosegel večjega priznanja javnosti, a njegova definicija novega gibanja se je takoj oprijela in ustalila. Kot je Simon pravilno ugotovil, se je odmik od [[klasika|klasične]] umetnosti najprej pojavil v [[Pariz]]u in se nato kmalu razširil po vsej [[Evropa|Evropi]]. V [[Francija|Franciji]] so se že vse devetnajsto stoletje nekateri [[umetnik]]i upirali uradnim akademskim smernicam, kar je leta [[1890]] privedlo do prenovitve društva [[Société Nationale des Beaux-Arts]], ki je poslej zagovarjalo bolj liberalna stališča. Ta popolna modernizacija akademskega društva
Bolj pomembne so [[Nemci|nemške]] veje tega gibanja, in sicer [[münchenska secesija]], [[berlinska secesija]] in [[dunajska secesija]]. Prvi, ki so se ločili od stroge korporacije akademskih umetnikov, so bili [[münchen]]ski slikarji, ki so se že leta [[1892]] odločili za prenovitev tradicionalnih stilov in uvedbo novih načinov izražanja. Po njihovem zgledu sta kmalu predlagali nove umetniške sloge še skupini iz [[Dunaj]]a ([[1897]]) in [[Berlin]]a ([[1899]]). Dunajčani so bili daleč najbolj talentirani umetniki in zato so kmalu postali glavni nosilci novih idej. Danes beseda secesija navadno označuje le dunajsko skupino.
Vrstica 19:
==Pomen secesije==
[[Slika:Gimnazija Celje-Center.jpg|sličica|Stavba [[Gimnazija Celje - Center|Gimnazije Celje-Center]], primer secesije v [[Celje|Celju]].]]
Obdobje secesije dejansko premine s svojimi ustvarjalci, ker je bilo le prehodna stopnja do modernih umetnosti. Je pa izrednega pomena iz več razlogov.
Glavna zasluga secesije je predvsem v prekinitvi starega nemškega razumevanja umetnosti. V devetnajstem stoletju je bilo umetniško ustvarjanje rezervirano za premožne sloje, ki so si lahko dovoljevali drago plačane mojstre učitelje in večkrat tudi njihove dobre ocene in pohvale, ki jih sicer skromna dela niso zaslužila. Nasprotno so bili manj premožni umetniki, ki si niso mogli dovoliti akademskih mentorjev, zapostavljeni. Ta zaprti krog uradno priznanih umetnikov je bil nekakšna [[korporacija]], v kateri se ne-nemški elementi sploh niso upoštevali. Mladi secesionisti so takemu mišljenju nasprotovali in dejansko dokazali, da se umetnost izraža tudi izven klasičnih [[kanon]]ov.
Vrstica 31:
== Secesija v Ljubljani ==
V [[Slovenija|Sloveniji]] se je secesijska arhitektura začela razvijati vzporedno z Dunajem, po [[potres]]u leta 1895 in sicer z obnovo porušene [[Ljubljana|Ljubljane]]. Večina secesijskih stavb je bila zgrajena med letoma 1901 in 1909. V Ljubljani, kot deželni prestolnici, je nastalo več desetin secesijskih arhitektur. Najpomembnejši spomeniki se nahajajo ob [[Miklošičeva cesta, Ljubljana|Miklošičevi cesti]] med [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovim trgom]] in [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičevim parkom]] ter med [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovensko]] in Njegoševo[[Resljeva cesta, Ljubljana|
Prvo pravo secesijsko fasadno okrasje je v Ljubljani in v Sloveniji uresničil arhitekt [[Maks Fabiani]], ki je avtor vzorčnih stavb v Ljubljani, ki sodijo v secesijski slog.
Med znanimi secesijskimi stavbami in ureditvami v Ljubljani so:
Vrstica 46:
* Arhitekt [[Karl Brünnler]] je projektiral [[Drofenigova hiša, Ljubljana|Drofenigovo hišo]] na Mestnem trgu.
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Umetnostna zgodovina]]
[[Kategorija:Umetniške smeri]]
[[Kategorija:Arhitektura]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||