Krogovičje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
m pravopis, drugi drobni popravki AWB
Vrstica 10:
Vse večje steklene površine v poznih romanskih oknih so imele pred izumom krogovičja manj dekoracij in železna sidra proti pritiskom vetra in teže (primer: zahodno okno v katedrali Le Mans). Krogovičje je ponudilo naročnikom in arhitektom visokega in poznega srednjega veka možnost večjih estetskih in tehničnih zahtev, in jih uporabljajo že stoletja.
 
KotZa predhodnikpredhodnika krogovičja se smatravelja tako imenovana [[rozeta (arhitektura)|rozeta]] (okroglo okno) ob koncu 12. stoletja (Beauvais, St. Etienne, Chartres, Westrose). Najstarejši oblike oken s krogovičjem, so znane kot ''plate'' krogovičje, kjer so posamezne luči (zastekljene odprtine v oknu) imele videz v ravno ploščo izrezanih lukenj. Romanska cerkvena okna so običajno zelo majhna, nekoliko višja kot širša, s preprosto okroglo glavo v segmentnem loku na vrhu. Od okoli 1140 je koničasto gotsko okno (najprej pri prenovi kora v St. Denis) začelo prevladovati.
 
Za pravo krogovičje se smatravelja le tisto, ki je sestavljeno iz geometrijske oblike iz kamnitih profilov. Prva taka okna najdemo v visoki gotski kapeli katedrale v Reimsu, katere gradnja se je začela leta 1211. Dvopasovna visoka gotska okna so nadalje razčlenjena s povečanjem velikosti za dve lanceti, ki sta ponovno razdeljeni tako, da je ustvarjeno štiridelno okno. Šele kasneje so zidarji izpilili strogo strukturo in začeli oblikovati kakršno koli število enakih velikosti lancet. Posebna oblika gotskega okna je krožna rozeta, v kateri je krogovičje radialno simetrično.
 
== Zgodovina sloga ==
Vrstica 32:
Slika:Barfüsser Arkade4.jpg| Krogovičje s tremi nunskimi glavami
Slika:Barfüsser Arkade5.jpg| Krogovičje z zgoraj ležečimi tremi listi
</gallery>
 
Cerkvena okna iz časov visoke in pozne gotike si ni mogoče predstavljati brez krogovičja, ker so bile potrebne dodatne strukture zaradi njihovih ogromnih velikosti. Koničasto okno je običajno sestavljeno iz dveh ali več pravokotnih delov, lancete, ki se konča z ostrim lokom in običajno sega do višine pritrditve loka. Območje nad [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]]om je fino strukturirano z dodatnimi geometrijskimi liki. Imenujejo jo ''Couronnement'' (francoska krona). Te oblike (ornamenti) imajo svoja imena, na primer:
Vrstica 46:
Slika:Strasburg muenster rosette westfassade.jpg| Shematski prikaz gotskega krogovičja z rozeto v zahodni fasadi [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|stolnice v Strasbourgu]]
Slika:Prag.goldene Pforte.wmt.jpg|Krogovičje na oboku, [[Peter Parler]], zlata vrata, [[Stolnica svetega Vida, Praga]].
</gallery>
 
== Leseno krogovičje ==
V gotiki in nato še enkrat v novogotskem obdobju so oblikovali stenske obloge, pohištvo (stole, omare in skrinje) in leseno pohištvo za cerkve (cerkvene klopi, oltarje, prižnice in empore) z zapleteno rezbarijo, ki se je zgledovala po gotskem krogovičju. Tudi ta tesarska umetnost se zato imenuje krogovičje.
 
== Kovinsko krogovičje ==
Vrstica 57:
* Günther Binding: ''Maßwerk''. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1989, ISBN 3-534-01582-7
* Leonhard Helten: ''Mittelalterliches Maßwerk. Entstehung – Syntax – Topologie''. Reimer, Berlin 2006, ISBN 3-496-01342-7.
* Lottlisa Behling: ''Gestalt und Geschichte des Maßwerks'' (1. Aufl. Halle a. d. Saale, 1944) 2. Aufl. Böhlau, Köln 1978, ISBN 3-412-03077-5
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 67:
* [http://ia311241.us.archive.org/2/items/deutschembelde00luthuoft/deutschembelde00luthuoft.pdf Ferdinand Luthmer, Deutsche Möbel der Vergangenheit] (PDF; 19,1&nbsp;MB)
 
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija: Ornamenti]]
 
[[Kategorija: Arhitekturni elementi]]
[[Kategorija: Ornamenti]]
[[Kategorija: Arhitekturni elementi]]
[[Kategorija:Cerkvena arhitektura]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura]]
{{normativna kontrola}}