Letalonosilka razreda Admiral Kuznjecov: razlika med redakcijama

m
povezava
m (Popravek)
m (povezava)
Druga razlika je od ameriških letalonosilk je, da ruske letalonosilke nimajo [[katapult za letala|katapulta za letala]] in uporabljajo tako imenovano "smučarsko skakalnico", ki olajša vzlet.
 
Ladje poganja osem bojlerjev in štiri parne turbine – vsaka z močjo 50.000 KM. Imajo štiri [[ladijski vijak|propelerje]] s fiksnim krakom. Največja hitrost je 29 vozlov (54 km/h) in, doseg pri največji hitrosti pa 6100 km. Pri ekonomskiekonomični vožnji s hitrostjo 18 vozlov je doseg povečan na 13.700 km.
 
Letalonosilke imajo kapaciteto za največ 33 letal in 12 helikopterjev.
===''Admiral Kuznjecov''===
Na ''Admiralu Kuznjecovu'' je bilo glavno bojno letalo sprva [[Suhoj Su-33|Su-33]] (''Flanker-D''), leta 2015 pa ga je zamenjalo letalo [[Mikojan-Gurevič MiG-29|MiG-29K]]. Ima tudi helikopterje za protipodmorniško bojevanje in [[iskanje in reševanje]]. Letalska paluba obsega 14.700 m<sup>2</sup> in ima tudi smučarsko skakalnico, ki je nagnjena za 12 °. Letalonosilke uporabljajo nastavitev [[STOBAR]] (Short Take-Off But Arrested Recovery) – kratek vzlet in pristanek s pomočjo zaviralnih žic. Su-33 lahko vzleti tudi s samo 105 m dolge steze, čeprav je paluba letalonosilke skoraj trikrat daljša.<ref>{{cite book|last=Gordon|first=Yefim|title=Flankers, The New Generation|year=2001|publisher=Midland Publishing|isbn=1 85780 121 0|pages=91}}</ref> Ima 12 nosilcev za orožje s kapaciteto 6500 kg tovora. Letalonosilke imajo dve dvigali za letala, prednje in zadnje.
 
''Admiral Kuznjecov'' je ognjeni krst doživel leta 2016 z operacijo v [[Sirska državljanska vojna|Sirski državljanski vojni]] na vzhodu [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Spremljala ga je križarka ''Pjotr Veliki'' razreda [[Križarka razreda Kirov|''Orlan'']]. Pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Sergeja Artamonova so letala z letalonosilke napadala cilje [[Islamska država|Islamske države]], pri čemer sta bili dve letali izgubljeni zaradi težav z zaviralnimi žicami pri pristanku (oba pilota sta bila rešena).<ref>{{cite web |url=https://www.interfax.ru/world/536992 |title=Минобороны РФ подтвердило аварию истребителя авианосца "Адмирал Кузнецов" |date=14 November 2016|website=interfax.ru|access-date=11. aprila 2021|language=ru}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.rbc.ru/politics/05/12/2016/584555589a794785995832df |title=Кремль прокомментировал потерю второго истребителя с «Адмирала Кузнецова» |date=5 October 2016|website=rbc.ru |access-date=11. aprila 2021|language=ru}}</ref> Ladja je bila nato poslana na modernizacijo v [[Murmansk]]. Tokom del je 30. oktobra 2018 v nesreči potonil plavajoči dok PD-50, v katerem je bil ''Admiral Kuznjecov'',<ref>{{cite web |url=https://iz.ru/806496/ilia-kramnik/upustili-dok-pochemu-admiral-kuznetcov-edva-ne-utonul |title=Упустили док: почему «Адмирал Кузнецов» едва не утонул |date=30 October 2018|website=iz.ru |access-date=11. aprila 2021|language=ru}}</ref> 12. decembra 2019 pa je ladja doživela še požar.<ref>{{cite web |url=https://ria.ru/20191213/1562362904.html |title=На "Адмирале Кузнецове" нашли второго погибшего |date=13 December 2019|website=ria.ru |access-date=11. aprila 2021|language=ru}}</ref> Sredi leta 20212022 naj bi ''Admiral Kuznjecov'' vstopil v namensko novozgrajeni suhi dok, modernizacija pa naj bi bila končana do konca leta 2023. Med modernizacijo bodo odstranjene izstrelilne celice raket P-700 Granit, dodane pa bodo rakete za zračno obrambo kratkega dosega [[Pancir-S1]].
 
== Sklici ==
1.207

urejanj