Ponor in požiralnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznaki: vizualno urejanje povezave do razločitev |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Kraski Poziralnik.jpg|thumb|250px|Požiralnik na [[Radensko polje|Radenskem polju]] na Dolenjskem]]
[[Slika:Jakovica, Logatec - požiralnik Pod stenami na Planinskem polju.jpg|thumb|right|250px|Požiralnik reke [[Unica|Unice]] na [[Planinsko polje|Planinskem polju]]]]
'''Ponor''' in '''
'''Ponor''' nastane zaradi spremembe v sestavi tal: voda, ki je drsela po neprepustnem [[teren]]u (skali ali [[prst (pedologija)|prst]]i), priteče na [[grušč]] ali [[pesek|peščeno]] zemljo in se skozi to prepustno plast »precedi« v podzemlje. Take vode imenujemo '''ponornice''' ali '''[[Ponikalnica|ponikalnice]]'''. Večkrat se spet pojavijo na odprtem in večkrat tudi ponovno ponorijo, odvisno pač od ozemlja, po katerem tečejo.
Vrstica 10:
Voda pri pretoku skozi ponor odnaša iz površine pesek in razne [[usedlina|usedline]], ki prepustno plast lahko širijo in poglabljajo. Lahko razumemo, da je zgoščenost in enovitost prepustne plasti tisti dejavnik, ki največ vpliva na količino vode v ponikalnici ter na obliko in deročnost podzemskega toka.
Tudi '''[[Požiralnik (razločitev)|požiralnik]]''' je mesto na kraških tleh, kjer voda izginja s površja, a gre za povsem drugačen [[pojav]]. Požiralniki so več ali manj globoke lijaste kotanje, v katere se ob dežju zliva vsa voda s površine. Voda potem v njih narašča, jih napolni, se preko robov izlije in preplavi ravnino. Govorimo torej o [[kraško polje|kraškem polju]] ali o presihajočem jezeru. Medtem ko je ponor prehod v jamo, ki je nekje v spodaj ležečih zemeljskih plasteh, požiralnik sega v globino le do obširne neprepustne plasti. Ta plast postane ob nalivih dno ogromne [[skleda|sklede]], v katero priteka skozi požiralnike voda. Ko je voda dovolj visoka, seveda napolni skledo, to je, preplavi vso dolino. Dejansko torej požiralnik vode ne »požira«: kdor bi opazoval naraščanje vode v njem ob močnem dežju, bi v resnici opazoval naraščanje vode v celotni globeli okoli sebe in pod sabo – požiralnik je le luknja, skozi katero bi videl doseženo raven vode.
Posebna vrsta ponora je '''[[estavela]]''', ki vodo sicer požira, a jo občasno tudi bruha, zato je istočasno [[kraški izvir|bruhalnik]] in požiralnik. To si lahko razložimo, če pomislimo, da je kras v notranjosti prepreden z vodnimi tokovi, ki tvorijo [[vezne posode]], in s [[pritok]]i, ki se pojavljajo preko ''smrkov'' ([[sifon]]ov). Estavela je le točka, ki vodo sprejema, kadar je splošna vodna raven pod njeno višino; nasprotno, kadar podzemna vodna raven naraste, tudi estavela postane izvir.
Umetno narejen ali razširjen požiralnik je [[katavatron]].
| |||