Gaia (vesoljsko plovilo): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vitosmo (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vitosmo (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 118:
* 1,0 × 0,5 m tarča v žariščni ravninii, na katero se projicira svetloba iz obeh teleskopov. Tarčo sestavlja 106 CCD, vsaka od njih z 4500 x 1966 točk, kar skupno znese 937.8 milijona pik (skratka, gre za kamero gigapiksel razreda) . <ref name="techcrunch">{{Navedi novice|url=https://techcrunch.com/2011/07/06/europe-launches-gigapixel-probe-to-map-milky-way/|work=Techcrunch science update|title=Europe Launching Gigapixel Probe To Map Milky Way|publisher=Techcrunch|date=6 July 2011}}</ref> <ref name="gigapixel">{{Navedi novice|url=http://lostintransits.wordpress.com/tag/gigapixel/|work=lostintransits|title=Gaia: Planets and Parallax|publisher=lostintransits|date=19 December 2013}}</ref> <ref name="petapixel">{{Navedi novice|url=http://petapixel.com/2013/12/19/esas-gigapixel-camera-now-space-will-map-milky-way-unprecedented-detail/|work=petapixel reviews|title=ESA's Gigapixel Camera Now In Space, Will Map the Milky Way in Unprecedented Detail|publisher=Petapixel|date=19 December 2013}}</ref>
 
[[Slika:Gaia_ScanGaia geometry sl.svgjpg|levo|sličica| Metoda skeniranja]]
Vsak nebesni objekt bo med misijo, ki naj bi trajala pet let, v povprečju opazovan približno 70 -krat. Te meritve bodo pomagale določiti astrometrične parametre zvezd: dve meritvi, ki ustrezata kotnemu položaju določene zvezde na nebu, dve za odvode položaja zvezde skozi čas (gibanje) in nazadnje [[Paralaksa|paralakso]] zvezde, iz katere je mogoče izračunati razdaljo . Radialna hitrost svetlejših zvezd se meri z integriranim spektrometrom, na osnovi [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega učinka]] . Zaradi fizičnih omejitev nosilne rakete Sojuz tarč v fokusu ''Gaie'' ni bilo mogoče optimalno zaščititi pred sevanjem, tako da ESA pričakuje, da bo njih uspešnost nekoliko trpela proti koncu misije petletnega. Pred začetkom misije so testi CCD pod sevanjem zagotovili, da je mogoče doseči cilje primarne misije. <ref>{{Navedi knjigo|arxiv=1608.01476|first2=Asier|editor-last=Holland|editor-first=Andrew D|first4=Thibaut|last4=Prod'Homme|first3=Ralf|last3=Kohley|last2=Abreu|doi=10.1117/12.2232078|first=Cian|last=Crowley|year=2016|pages=99150K|volume=9915|title=High Energy, Optical, and Infrared Detectors for Astronomy VII|chapter=Radiation effects on the Gaia CCDS after 30 months at L2|display-authors=29}}</ref>