Akcijski potencial: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Manjši popravki črkovanja in sklanjanja. |
m disambig, drugi drobni popravki AWB |
||
Vrstica 1:
'''Akcijski potencial''' je kratkotrajen prehoden preobrat [[membranski potencial|membranskega potenciala]] vzdražne [[celica|celice]]. Dražljaj povzroči [[depolarizacija|depolarizacijo]] membrane, zaradi česar se spremeni [[mirovni membranski potencial]] preko membrane. Zmožnost celice, da sproži akcijski potencial, je osnovna lastnost vzdražnih celic ([[živčna celica|živčne]] in [[mišična celica|mišične celice]]), ki omogoča prenos impulza po živčnih celicah ter [[kontrakcija|kontrakcijo]] mišičja.
Vzrok za pojav akcijskega potenciala je sprememba prepustnosti membrane za posamezne [[ion]]e. Dražljaj povzroči odpiranje in zapiranje ustreznih [[ionski kanalček|ionskih kanalčkov]], kar omogoči pretok ionov in spremembo membranskega potenciala. Da se akcijski potencial sproži, se mora membrana depolarizirati do določene pragovne vrednosti. Oblika in velikost akcijskega potenciala je za določeno celico značilna; akcijski potencial je torej neodvisen od jakosti in trajanja dražljaja; pomembno je le, da se membrana depolarizira do pragovne vrednosti. Ker je akcijski potencial neke celice vedno enak, pravimo da gre za odgovor ''vse ali nič'' - če je dražljaj pod pragom, se akcijski potencial ne pojavi, ko pa se doseže prag, se sproži akcijski potencial, ki je vedno enake oblike in velikosti. Spreminja se le [[frekvenca]] proženja akcijskih potencialov in zatorej se informacija kodira s frekvenco proženja.
Vrstica 5:
== Potek spreminjanja potenciala ==
Večina celic izkazuje preko membrane [[Električna napetost|napetostno]]
# '''Začetna faza''': Membrana se čedalje bolj depolarizira (membranski potencial postaja manj negativen) in ko depolarizacija doseže pragovno vrednost, ki je okoli -50 mV, se sproži akcijski potencial. Dražljaj, ki povzroči depolarizacijo je lahko motnja potenciala, ki se širi po membrani ali pa odpiranje [[natrijev kanalček|natrijevih kanalčkov]] v kemični [[sinapsa|sinapsi]].
# '''Faza hitre depolarizacije''': Ko se doseže pragovna vrednost, se membrana hipoma nadalje depolarizira in membranski potencial postane celo pozitiven, doseže vrednost 40 mV. Med hitro depolarizacijo se odprejo natrijevi kanalčki in vdor natrijevih ionov povzroči strmo naraščanje potenciala proti pozitivni vrednosti.
Vrstica 15:
== Neodzivna doba ==
'''Neodzivna''' ali '''refraktarna doba''' je čas po sprožitvi akcijskega potenciala, ko nov dražljaj ne more sprožiti novega akcijskega potenciala ali pa je potreben dražljaj večje jakosti. Do sredine faze repolarizacije (okoli 0,5 ms) se naslednji akcijski potencial ne sproži ne glede na jakost novega dražljaja - ta čas se imenuje ''absolutna refraktarna doba''. Nato sledi perioda, ki traja do konca repolarizacije (okoli 3,5 ms), ko je za sprožitev novega akcijskega potenciala potreben dražljaj večje jakosti. To periodo imenujemo ''relativna refraktarna doba''.
Refraktarna doba je posledica inaktiviranosti natrijevih kanalčov; po odprtju natrijevega kanalčka in ponovnem zaprtju je le-ta nekaj časa nezmožen ponovnega odprtja. V času absolutne neodzivne dobe je inaktiviranih preveč kanalčkov, da bi lahko nov dražljaj odprl kritično število kanalčkov, da bi se membrana depolarizirala do pragovne vrednosti. Med relativno refraktarno dobo je sicer dovolj natrijevih kanalčkov zopet aktivnih, vendar so nekateri še vedno inaktivirani - zato je potreben močnejši dražljaj, da se odpre dovoljšnje število kanalčkov.
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Elektrofiziologija]]
[[Kategorija:Kardiologija]]
[[Kategorija:Nevrofiziologija]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||