Wikipedija

Gaia (vesoljsko plovilo): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vitosmo (pogovor | prispevki)
6.370 urejanj
Brez povzetka urejanja
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vitosmo (pogovor | prispevki)
6.370 urejanj
Brez povzetka urejanja
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 1:
Eorpean
 
{{Infopolje Vesoljski polet
| name = ''Gaia''
Vrstica 64:
}}'''''Gaia''''' je [[vesoljski observatorij]] [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do {{Circa}} 2022. Vesoljsko plovilo je zasnovano za [[Astrometrija|astrometrijo]]: merjenje položajev, razdalj in gibov zvezd z doslej nedoseženo natančnostjo. <ref name="ESA-Gaia">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/gaia/|title=ESA Gaia home|publisher=[[ESA]]|accessdate=2013-10-23}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Spie|year=2014|title=Timo Prusti plenary: Gaia: Scientific In-orbit Performance|journal=SPIE Newsroom|doi=10.1117/2.3201407.13}}</ref> Cilj misije je ustvariti daleč največji in najbolj natančen 3D vesoljski katalog, ki je bil kdajkoli narejen, s približno 1 milijardo [[Astronomsko telo|astronomskih objektov]], predvsem zvezd, pa tudi planetov, kometov, asteroidov in [[Kvazar|kvazarjev]] . <ref name="NYT-20180501">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Gaia's Map of 1.3 Billion Stars Makes for a Milky Way in a Bottle|url=https://www.nytimes.com/2018/05/01/science/gaia-map-milky-way.html|date=1 May 2018|work=[[The New York Times]]|accessdate=1 May 2018}}</ref>
 
Vesoljsko plovilo je v prvih petih letih izmerilo vsakega od od svojih ciljev okoli 70-krat <ref name="ESA2011" /> pri tem zajelo natančen položaj in gibanje vsake tarče, in bo ta nadaljevalo z delom tudi v bodoče<ref name="BBC2011">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15242383|work=BBC Science and Environment|title=A billion pixels for a billion stars|publisher=BBC|date=10 October 2011}}</ref> <ref name="SK2011">{{Navedi splet|url=http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406192842/http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archivedate=6 April 2016|title=We have already installed the eye of 'Gaia' with a billion pixels to study the Milky Way|publisher=Science Knowledge|date=14 July 2011}}</ref> Vesoljsko plovilo ima dovolj goriva za mikro pogon za delovanje do približno novembra 2024. <ref name="Brown2018">{{Navedi konferenco|last=Brown|first=Anthony|date=29 August 2018|title=21st Century Astrometry: crossing the Dark and Habitable frontiers|series=IAU Symposium 348|accessdate=14 November 2018}}</ref> Ker se njegovi detektorji ne razgrajujejo tako hitro, kot so sprva pričakovali, bi se lahko da življenjska doba misije podaljšala prek 2024 ''Gaia'' cilja na objekte svetlejše od [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] 20 v širokem fotometričnem pasu, ki pokriva večino vidnega območja; <ref name="Science Performance">{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/science-performance|title=Expected Nominal Mission Science Performance|publisher=European Space AgencyESA|accessdate=20 November 2019}}</ref> takšni objekti predstavljajo približno 1% populacije Rimske ceste. <ref name="ESA2011">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=28820|title=ESA Gaia spacecraft summary|date=20 May 2011|publisher=ESA}}</ref> Poleg tega naj bi ''Gaia'' odkrila na tisoče do deset tisoč [[Zunajosončni planet|eksoplanetovzunanjesončnih planetov]] velikosti Jupitra onkraj Osončja, <ref name="Space Science Gaia">{{Navedi splet|title=Gaia Science Objectives|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Science_objectives|date=14 June 2013|publisher=[[European Space Agency]]}}</ref> 500.000 kvazarjev zunaj naše galaksije in več deset tisoč novih asteroidov in kometov v Osončju. <ref name="cam-ac-uk">{{Navedi splet|title=Gaia's mission: solving the celestial puzzle|url=http://www.cam.ac.uk/research/features/gaias-mission-solving-the-celestial-puzzle|date=21 October 2013|publisher=[[University of Cambridge]]}}</ref> <ref name="Gaia launch">{{Navedi splet|title=ESA's Gaia... Launches With A Billion Pixel Camera|url=http://www.satnews.com/story.php?number=155387954|date=19 December 2013|publisher=Satnews.com}}</ref> <ref name="Gaia asteroid collision warning">{{Navedi splet|title=Gaia space telescope to detect killer asteroids|url=http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archiveurl=https://archive.today/20140603094733/http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archivedate=3 June 2014|date=19 December 2013|publisher=thehindubusinessline.com}}</ref>▼
 
 
▲Vesoljsko plovilo je v prvih petih letih izmerilo vsakega od od svojih ciljev okoli 70-krat <ref name="ESA2011" /> pri tem zajelo natančen položaj in gibanje vsake tarče, in bo ta nadaljevalo z delom tudi v bodoče<ref name="BBC2011">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-15242383|work=BBC Science and Environment|title=A billion pixels for a billion stars|publisher=BBC|date=10 October 2011}}</ref> <ref name="SK2011">{{Navedi splet|url=http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406192842/http://www.scienceknowledge.org/2011/07/14/we-have-already-installed-the-eye-of-gaia-with-a-billion-pixels-to-study-the-milky-way/|archivedate=6 April 2016|title=We have already installed the eye of 'Gaia' with a billion pixels to study the Milky Way|publisher=Science Knowledge|date=14 July 2011}}</ref> Vesoljsko plovilo ima dovolj goriva za mikro pogon za delovanje do približno novembra 2024. <ref name="Brown2018">{{Navedi konferenco|last=Brown|first=Anthony|date=29 August 2018|title=21st Century Astrometry: crossing the Dark and Habitable frontiers|series=IAU Symposium 348|accessdate=14 November 2018}}</ref> Ker se njegovi detektorji ne razgrajujejo tako hitro, kot so sprva pričakovali, bi se lahko da življenjska doba misije podaljšala prek 2024 ''Gaia'' cilja na objekte svetlejše od [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] 20 v širokem fotometričnem pasu, ki pokriva večino vidnega območja; <ref name="Science Performance">{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/science-performance|title=Expected Nominal Mission Science Performance|publisher=European Space Agency|accessdate=20 November 2019}}</ref> takšni objekti predstavljajo približno 1% populacije Rimske ceste. <ref name="ESA2011">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=28820|title=ESA Gaia spacecraft summary|date=20 May 2011|publisher=ESA}}</ref> Poleg tega naj bi ''Gaia'' odkrila na tisoče do deset tisoč [[Zunajosončni planet|eksoplanetov]] velikosti Jupitra onkraj Osončja, <ref name="Space Science Gaia">{{Navedi splet|title=Gaia Science Objectives|url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/Gaia/Science_objectives|date=14 June 2013|publisher=[[European Space Agency]]}}</ref> 500.000 kvazarjev zunaj naše galaksije in več deset tisoč novih asteroidov in kometov v Osončju. <ref name="cam-ac-uk">{{Navedi splet|title=Gaia's mission: solving the celestial puzzle|url=http://www.cam.ac.uk/research/features/gaias-mission-solving-the-celestial-puzzle|date=21 October 2013|publisher=[[University of Cambridge]]}}</ref> <ref name="Gaia launch">{{Navedi splet|title=ESA's Gaia... Launches With A Billion Pixel Camera|url=http://www.satnews.com/story.php?number=155387954|date=19 December 2013|publisher=Satnews.com}}</ref> <ref name="Gaia asteroid collision warning">{{Navedi splet|title=Gaia space telescope to detect killer asteroids|url=http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archiveurl=https://archive.today/20140603094733/http://www.thehindubusinessline.com/news/science/gaia-space-telescope-to-detect-killer-asteroids/article5257693.com|archivedate=3 June 2014|date=19 December 2013|publisher=thehindubusinessline.com}}</ref>
 
''Misija Gaia'' bo ustvarila natančen tridimenzionalni zemljevid astronomskih objektov po Rimski cesti in zasledovala njihove poti, ki so značilne za izvor in kasnejši razvoj Rimske ceste. [[Spektrofotometrija|Spektro-fotometrične]] meritve bodo zagotovile podrobne fizikalne lastnosti vseh opazovanih zvezd, to je njihovo svetilnost, efektivno temperaturo, [[Težnost|težo]] in [[Kemični element|elementarno]] sestavo. Ta obsežen zvezdniški popis bo zagotovil osnovna opazovanja za analizo številnih pomembnih vprašanj, povezanih z nastankom, zgradbo in preteklostjo naše galaksije.
 
Kot naslednica ''misije Hipparcos'' (operativna 1989–93) je ''Gaia'' del dolgoročnega znanstvenega programa ESA Horizon 2000+. ''Plovilo Gaia'' je 19. decembra 2013 izstrelilaizstrelilo podjetje [https://arianaspace.com Arianespace] z raketo SoyuzSojuz ST-B / Fregat-MT iz [[Izstrelišče Kourou|Kourouja]] v Francoski Gvajani. <ref name="ESA-20121119">{{Navedi splet|title=Announcement of Opportunity for the Gaia Data Processing Archive Access Co-Ordination Unit|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=51116|date=19 November 2012|publisher=[[ESA]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.arianespace.com/news-press-release/2009/12-16-09-gaia-launch-contract.asp|title=Arianespace to launch Gaia; ESA mission will observe a billion stars in our galaxy|website=Press releases|publisher=Arianespace|date=16 December 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100918044022/http://arianespace.com/news-press-release/2009/12-16-09-gaia-launch-contract.asp|archivedate=18 September 2010}}</ref> Vesoljsko plovilo trenutno deluje na Lissajousjevi orbiti okoli [[Lagrangeeva točka|Lagrangeve točke L <sub>2</sub>]] [[Sonce|sistema Sonce]] - [[Zemlja]] .
 
== Zgodovina ==
''Vesoljski teleskop Gaia'' ima svoje korenine v misiji ESA Hipparcos (1989–1993). Njegov cilj sta oktobra 1993 predlagala Lennart Lindegren ( observatorij [[Univerza v Lundu|Lund, univerza Lund]], Švedska) in Michael Perryman (ESA) v odgovor na razpis za zbiranje predlogov za dolgoročni znanstveni program ESA Horizon Plus. Odbor za znanstveni program ESA ga je 13. oktobra 2000 sprejel kot temeljno nalogo številka 6, faza projekta B2 pa je bila odobrena 9. februarja 2006, pri čemer je [[EADS]] Astrium prevzel odgovornost za strojno opremo. Ime "Gaia" je prvotno nastalo kot kratica za '''Global Astrometric Interferometer for Astrophysics''' . To je odražalo optično tehniko [[Interferometrija|interferometrije,]] ki je bila prvotno načrtovana za vesoljsko plovilo. Cilji so se s časom razširili, tako da kratica ne pove več vsega, kar Gaia zmore, ime za projekt pa je ostalo. <ref name="ESA-GO">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/esaSC/120377_index_0_m.html|title=ESA Gaia overview|publisher=ESA}}</ref>
 
Skupni stroški misije znašajo približno 740 milijonov EUR (~ 1 milijardamilijardo USD), za izdelavo plovila, pot z zemlje na končno točko in za operacije na tleh. <ref name="theguardian">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/science/2013/dec/13/gaia-spacecraft-set-launch-mission-3d-map-stars|publisher=Theguardian|title=Gaia spacecraft set for launch on mission to map a billion stars|date=13 December 2013}}</ref> ''Gaia'' je kasnilazakasnila za dve leti in stala 16% več kot je bil njen prvotni proračun, predvsem zaradi težav, ki so nastale pri poliranju njenih deset ogledal, in problemov med montažo in testiranjem goriščnega sistema za kamere. <ref name="svitak2013">{{Navedi revijo|last=Svitak, Amy|date=2 September 2013|title=Galaxy charter|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|page=30}}</ref>
 
== Cilji ==
''Vesoljska misija Gaia'' ima naslednje cilje:
 
* Za določitev lastnelastnih svetilnosti zvezdezvezd je potrebno vedeti njenonjihovo oddaljenost. Eden redkih načinov, kako to doseči brez fizičnih predpostavk, je paralaksas zvezdeparalakso, vendar atmosferski učinki in instrumentalne pristranskosti poslabšajo natančnost meritev paralakse. [[Kefeidna spremenljivka|Spremenljivke Kefeide]] se uporabljajo kot standardne sveče za merjenje razdalj do galaksij, vendar so njihove lastne razdalje slabo znane. Tako ostajajo od njih odvisne količine, na primer [[Hubblov zakon|hitrost širjenja]] vesolja, ki so od njih odvisne, dalje netočne. Natančno merjenje razdalj ima velik vpliv na razumevanje dogajanj v drugih galaksijah in s tem celotnega vesolja (glej lestev kozmičnih razdalj ).
* Opazovanje najšibkejših objektov bo zagotovilo popolnejši pogled na svetlostno funkcijo zvezd. ''Gaia'' opazuje milijardo zvezd in drugih teles, kar predstavlja 1% vsebine [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]] . <ref name="svitak2013">{{Navedi revijo|last=Svitak, Amy|date=2 September 2013|title=Galaxy charter|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|page=30}}</ref> IzmeritiČe želimo dobiti nepristranski vzorec, je treba izmeriti vse objekte do določene velikosti, če želimo dobiti nepristranski vzorecmagnitude.
* Dobljeni rezultati (kot so razvrstitev, pogostost, korelacije in neposredno opazovaniopazovane atributispremembe redkihv temeljnihlastnostih sprememb(bodisi inredke oz. paenkratne, cikličnihbodisi spremembciklične) naj bi omogočili boljše razumevanje hitrejših obdobij v življenju zvezd in dinamike naše galaksije. To je mogoč doseči le z dolgotrajnimi podrobnimi in ponavljajočimi se opazovanji velikega števila zvezd.
* Merjenje astrometričnih in kinematičnih lastnosti zvezde je potrebno za razumevanje različnih zvezdnih populacij, zlasti najbolj oddaljenih.
 
ZaDa dosegodoseže tehte ciljevcilje, ima ''Gaia'' naslednje naloge:
 
* Določiti pozicijo, paralakso in letno [[lastno gibanje]] 1 milijarde zvezd z natančnostjo približno 20 [[Kotna minuta in sekunda|microarcseconds]] (μas) pri velikostimagnitudi 15, in 200 μas pri velikostimagnitudi 20.
* Določiti položaj zvezd pri velikostimagnitudi V = 10 do natančnosti 7 μas - to bi pri merjenju položaja lasu, ki je1000&nbsp;km oddaljen, pomenilo natančnost njegove debeline , - med 12 in 25 μas do V = 15 in med 100 in 300 μas do V = 20, odvisno od barve zvezde.
* Razdalja do približno 20 milijonov zvezd bo tako izmerjena z natančnostjo 1% ali bolje, približno 200 milijonov razdalj pa bolje kot 10%. Razdalje, natančne do 10%, bodo segale vse do Galaktičnega središča, to je do oddaljenosti 30.000 svetlobnih let. <ref>{{Navedi časopis|last=Perryman|first=M.A.C|last2=Pace|first2=O.|date=August 2000|title=GAIA – Unraveling the Origin and Evolution of Our Galaxy|url=http://www.esa.int/esapub/bulletin/bullet103/perryman103.pdf|journal=ESA Bulletin|volume=103}}</ref>
* Izmeriti tangencialno hitrost 40 milijonov zvezd z natančnostjo boljšo kot 0,5&nbsp;km/s.
* Določiti atmosferske parametre (kot so efektivna temperatura, medzvezdna ekstinkcija vidne črte, površinska gravitacija, kovinskost) za vse opažene zvezde <ref name="Bailer-Jones13">{{Navedi časopis|last=Bailer-Jones|first=C. A. L.|last2=Andrae|first2=R.|last3=Arcay|first3=B.|last4=Astraatmadja|first4=T.|last5=Bellas-Velidis|first5=I.|last6=Berihuete|first6=A.|last7=Bijaoui|first7=A.|last8=Carrión|first8=C.|last9=Dafonte|first9=C.|last10=Damerdji|first10=Y.|last11=Dapergolas|first11=A.|displayauthors=1|year=2013|title=The Gaia astrophysical parameters inference system (Apsis)|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=559|pages=A74|arxiv=1309.2157|bibcode=2013A&A...559A..74B|doi=10.1051/0004-6361/201322344}}</ref> ter nekaj podrobnejših kemičnih parametrov za tarče, svetlejše od V = 15. <ref name="Kordopatis11">{{Navedi časopis|last=Kordopatis|first=G.|last2=Recio-Blanco|first2=A.|last3=De Laverny|first3=P.|last4=Bijaoui|first4=A.|last5=Hill|first5=V.|last6=Gilmore|first6=G.|author-link6=Gerard F. Gilmore|last7=Wyse|first7=R. F. G.|author-link7=Rosemary Wyse|last8=Ordenovic|first8=C.|year=2011|title=Automatic stellar spectra parameterisation in the IR Ca ii triplet region|journal=[[Astronomy and Astrophysics|Astronomy & Astrophysics]]|volume=535|pages=A106|arxiv=1109.6237|bibcode=2011A&A...535A.106K|doi=10.1051/0004-6361/201117372}}</ref>
* Natančno izmeriti orbite in naklone tisoč [[Zunajosončni planet|zunajsolarnih planetov]], pri tem določiti njihovo pravo maso z uporabo astrometričnih metod odkrivanja planetov . <ref name="casertano08">{{Navedi časopis|last=Casertano|first=S.|last2=Lattanzi|first2=M. G.|last3=Sozzetti|first3=A.|last4=Spagna|first4=A.|last5=Jancart|first5=S.|last6=Morbidelli|first6=R.|last7=Pannunzio|first7=R.|last8=Pourbaix|first8=D.|last9=Queloz|first9=D.|year=2008|title=Double-blind test program for astrometric planet detection with Gaia|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=482|issue=2|pages=699–729|arxiv=0802.0515|bibcode=2008A&A...482..699C|doi=10.1051/0004-6361:20078997}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/40577-extra-solar-planets/|archiveurl=https://archive.today/20130929121408/http://sci.esa.int/gaia/40577-extra-solar-planets/|archivedate=29 September 2013|title=GAIA&nbsp;– Exoplanets|date=27 June 2013|publisher=European Space AgencyESA}}</ref>
* Natančneje izmeriti [[Gravitacijska leča|upogibanje zvezdne svetlobe]] zaradi [[Sonce|Sončevega]] gravitacijskega polja, kot ga je predvidela [[Splošna teorija relativnosti]] [[Albert Einstein|Alberta Einsteina]] in ki ga je prvič odkril [[Arthur Stanley Eddington|Arthur Eddington]] med [[Sončev mrk|sončnim mrkom leta]] 1919 - po tej poti neposredno opazovati strukturo [[Prostor-čas|vesolja]] in časa. <ref name="ESA-GO">{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/esaSC/120377_index_0_m.html|title=ESA Gaia overview|publisher=ESA}}</ref>
* Potencial za odkrivanje [[Apohelski asteroid|Apohelejevih asteroidov]] z orbitami, ki ležijo med Zemljo in Soncem, v območju, ki ga teleskopi na Zemlji težko spremljajo, saj je na nebu vidno le podnevi oziroma tik pred dnem in tik po njemu. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.esa.int/esaCP/SEMNXD25WVD_index_0.html|title=Mapping the galaxy, and watching our backyard|publisher=ESA|date=July 2004}}</ref>
Vrstica 140 ⟶ 138:
 
== Problem z razpršeno svetlobo ==
Kmalu po izstrelitvi je ESA razkrila, da ima ''Gaia'' probleme z razpršeno svetlobo . Sprva se je domnevalo, da je vzrok v usedlinah ledu, zaradi katerih se del svetlobe na robovih zaščite pred soncem razprši in se skozi odprtine teleskopa odbija na goriščno ravnino. <ref>{{Navedi novice|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/04/24/commissioning-update/|title=GAIA – Commissioning Update|work=[[European Space Agency]]|date=24 April 2014|accessdate=2014-06-03}}</ref> Dejanski vzrok za razpršeno svetlobo so kasneje identificirali kot vlakna sončnega ščita, ki štrlijo čez robove ščita. <ref>{{Navedi novice|title=STATUS OF THE GAIA STRAYLIGHT ANALYSIS AND MITIGATION ACTIONS|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news_20141217|publisher=ESAEuropean Space Agency|accessdate=1 January 2015|date=2014-12-17}}</ref> To se kaže v "degradacije v znanstveni uspešnosti, [ki] bo razmeroma skromna in v glavnem omejena na najšibkejše med eno milijard opazovanih zvezd." Za izboljšano uspešnost so vgradili popravilne algoritme<ref>{{Navedi časopis|last=Mora|first=A.|last2=Biermann|first2=M.|last3=Bombrun|first3=A.|last4=Boyadjian|first4=J.|last5=Chassat|first5=F.|last6=Corberand|first6=P.|last7=Davidson|first7=M.|last8=Doyle|first8=D.|last9=Escolar|first9=D.|last10=Gielesen|first10=W. L. M.|last11=Guilpain|first11=T.|date=2016-07-01|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A|editor2-last=Fazio|editor2-first=Giovanni G|editor3-last=Lystrup|editor3-first=Makenzie|editor4-last=Batalha|editor4-first=Natalie|editor5-last=Siegler|editor5-first=Nicholas|editor6-last=Tong|editor6-first=Edward C|title=Gaia: focus, straylight and basic angle|journal=Space Telescopes and Instrumentation 2016: Optical|series=Space Telescopes and Instrumentation 2016: Optical, Infrared, and Millimeter Wave|location=eprint: arXiv:1608.00045|volume=9904|pages=99042D|arxiv=1608.00045|bibcode=2016SPIE.9904E..2DM|doi=10.1117/12.2230763}}</ref> Degradacija je občutnejša za RVS spektrograf kot za astrometrijske meritve.
 
== Potek misije ==
[[Slika:The_colour_of_the_sky_from_Gaia’s_Early_Data_Release_3_ESA22358060.png|sličica| Zemljevid neba na osnovi gostote zvezd - Gaia]]
Faza preskušanja in umerjanja, ki se je začela, ko ''je bila Gaia'' na poti do točke SEL2, je tekla do konca julija 2014, <ref name="firstscience">{{Navedi novice|url=http://blogs.esa.int/gaia/2014/06/05/gaia-takes-science-measurements|title=Gaia takes science measurements|publisher=ESA|accessdate=2014-07-28}}</ref> z zamudo treh mesecev zaradi nepredvidenih težav z razpršeno svetlobo na detektorju. Po šestmesečnem obdobju zagona je satelit 25. julija 2014 začel s svojim nominalnim petletnim obdobjem znanstvenega dela najprej z intenzivnim snemanjem območja v bližini polov ekliptike ; 21. avgusta 2014 je ''Gaia'' prešla na običajni način snemanja, ki zagotavlja enakomernejšo pokritost. <ref>{{Navedi splet|date=16 August 2016|title=Gaia's second anniversary marked by successes and challenges|publisher=[[ESA]]European Space Agency|url=http://sci.esa.int/gaia/58135-gaia-s-second-anniversary-marked-by-successes-and-challenges/|accessdate=19 September 2016}}</ref>
 
Čeprav je bilo prvotno načrtovano, da se meritve omejijo na zvezde, šibkejše od magnitude 5,7, so testi med obratovanjem pokazali, da bi lahko ''Gaia'' samostojno identificirala zvezde vse do magnitude 3. Ko je ''Gaia'' julija 2014 začela z rednim delom, so napravo konfigurirali na rutinsko obdelavo zvezd v razponu velikostimagnitud 3 - 20. <ref>{{Navedi konferenco|last=Martín-Fleitas|display-authors=etal|doi=10.1117/12.2056325|arxiv=1408.3039v1|pages=91430Y|date=2 August 2014|series=Proc. SPIE|editor-first=Jacobus M.|editor-last=Oschmann|first5=B.|first=J.|last5=Massart|first4=R.|last4=Kohley|first3=J.|last3=Sahlmann|first2=A.|last2=Mora|title=Space Telescopes and Instrumentation 2014: Optical, Infrared, and Millimeter Wave}}</ref> Poleg te meje se za prenos neobdelanih podatkov skeniranja za preostalih 230 zvezd, svetlejših od magnitude 3, uporabljajo posebni postopki; razvili so pri tem metode za skrčevanje in analizo teh podatkov; tako da je pričakovati, da bo prišlo do "popolne pokritosti neba na svetlem koncu" s standardnimi napakami "nekaj deset µas". <ref>{{Navedi časopis|last=T. Prusti|date=2016|title=The ''Gaia'' mission|journal=Astronomy and Astrophysics|type=forthcoming article|volume=595|pages=A1|arxiv=1609.04153|bibcode=2016A&A...595A...1G|doi=10.1051/0004-6361/201629272}}</ref>
 
Leta 2018 ''so'' podaljšali misijo ''Gaia'' do leta 2020, z dodatno "okvirno možnostjo podaljšati" za dve leti do leta 2022. <ref name="extension">{{Navedi splet|date=14 November 2018|title=Extended life for ESA's science missions|url=http://sci.esa.int/director-desk/60943-extended-life-for-esas-science-missions/|publisher=ESA|accessdate=14 November 2018}}</ref> Leta 2020 je ''bila misija Gaia'' dodatno podaljšana do leta 2022, z dodatno "okvirno možnostjo podaljšanja" do leta 2025. <ref name="extension2">{{Navedi splet|date=13 October 2020|title=Extended operations confirmed for science missions|url=https://sci.esa.int/s/8OJDymW|publisher=ESA|accessdate=15 October 2020}}</ref> Nadaljnja podaljšanja misije omejuje zaloga goriva za mikropogonski sistem, ki bo predvidoma zadoščala do novembra 2024. <ref name="Brown2018">{{Navedi konferenco|last=Brown|first=Anthony|date=29 August 2018|title=21st Century Astrometry: crossing the Dark and Habitable frontiers|series=IAU Symposium 348|accessdate=14 November 2018}}<cite class="citation conference cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBrown2018">Brown, Anthony (29 August 2018). </cite></ref>
Vrstica 153 ⟶ 151:
 
=== Izdaje podatkov ===
[[Zvezdni katalog|Katalog Gaia]] izhaja v fazah, ki bodo vsebovale vse več informacij; v prvi izdaji prav tako manjkajo nekatere zvezde, zlasti šibkejše zvezde, ki se nahajajo v gostih zvezdnih poljih, in binarni sistemi z majhnimi razdaljami med zvezdama. <ref name="releasescenario" /> Prvo izdajo podatkov, Gaia DR1, ki je temeljila na 14-mesečnih opazovanjih do septembra 2015, so predstavili javnosti 14. septembra 2016 <ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-37355154|title=Gaia space telescope plots a billion stars|last=Jonathan Amos|publisher=BBC|date=14 July 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/58272-gaia-s-billion-star-map-hints-at-treasures-to-come/|title=Gaia's billion-star map hints at treasures to come, ESA press release|date=13 September 2016|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> in jo opisali v vrsti člankov, objavljenih v reviji ''Astronomy and Astrophysics'' . <ref>{{Navedi splet|url=https://www.aanda.org/component/toc/?task=topic&id=641|publisher=Astronomy & Astrophysics|title=Gaia Data Release 1|accessdate=2019-11-21}}</ref> Objavljeni podatki vsebujejo "položaje in ... magnitude za 1,1 milijarde zvezd, ki uporabljajo samo ''podatke Gaia'' ; položaje, paralakse in lastna gibanja za več kot 2 milijona zvezd", ki temeljijo na kombinaciji podatkov ''Gaia'' in Tycho-2 za te predmete v obeh katalogih; "svetlobne krivulje in značilnosti za približno 3000 spremenljivih zvezd ter položaje in velikostimagnitude za več kot 2000… ekstragalaktičnih virov, ki so temelj za definicijo nebesnega referenčnega okvira ". <ref>{{Navedi splet|date=14 September 2016|title=Gaia Data Release 1 (Gaia DR1)|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr1|website=ESA|accessdate=16 September 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|website=ESA|date=15 September 2016|title=Data Release 1|url=http://sci.esa.int/gaia/58275-data-release-1/|accessdate=15 September 2016}}</ref> <ref name="releasescenario">{{Navedi splet|url=http://www.cosmos.esa.int/web/gaia/release|accessdate=29 January 2019|title=Data Release scenario|website=ESA}}</ref> Do podatkov iz te izdaje DR1 je mogoče priti v arhivu ''Gaia'' <ref>{{Navedi splet|url=http://archives.esac.esa.int/gaia|title=Gaia Archive|website=ESA|accessdate=2019-11-21}}</ref> pa tudi prek astronomskih podatkovnih centrov, kot je [[Centre de données astronomiques de Strasbourg|CDS]] .
 
Druga izdaja podatkov (DR2) 25. aprila 2018 <ref name="NYT-20180501">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Gaia's Map of 1.3 Billion Stars Makes for a Milky Way in a Bottle|url=https://www.nytimes.com/2018/05/01/science/gaia-map-milky-way.html|date=1 May 2018|work=[[The New York Times]]|accessdate=1 May 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOverbye2018">[[Dennis Overbye|Overbye, Dennis]] (1 May 2018). </cite></ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/04/25/605622779/you-are-here-scientists-unveil-precise-map-of-more-than-a-billion-stars|title=You Are Here: Scientists Unveil Precise Map Of More Than A Billion Stars|website=NPR|accessdate=2019-11-21}}</ref>, temelji na 22 mesecih opazovanj med 25. julijem 2014 in 23. majem 2016. Vključuje položaje, paralakse in pravilna gibanja za približno 1,3 milijarde zvezd ter položaje dodatnih 300 milijonov zvezd v območju velikostimagnitud g = 3–20, <ref name="DR2 primer" /> rdeče in modre fotometrične podatke za približno 1,1 milijarde zvezd ter enobarvno fotometrijo za dodatnih 400 milijonov zvezd in povprečne radialne hitrosti za približno 7 milijonov zvezd med magnitudo 4 in 13. Vsebuje tudi podatke za več kot 14.000 izbranih objektov sončnega sistema. <ref>{{Navedi splet|date=25 April 2018|title=Gaia Data Release 2 (Gaia DR2)|website=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr2|accessdate=26 April 2018}}</ref> <ref name="SelectedAsteroids">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/gaia/59821-selected-asteroids-detected-by-gaia-between-august-2014-and-may-2016/|website=ESA|accessdate=2 December 2017|title=Selected asteroids detected by Gaia between August 2014 and May 2016}}</ref> Koordinate v DR2 uporabljajo drugi nebesni referenčni okvir Gaie''(Gaia'' -CRF2), ki temelji 492,006 virih, za katere se meni, da so [[Kvazar|kvazarji]], in ki je "prva popolna realizacija Mednarodnega zvezdnega referečnega sistema (ICRS) ... ki temelji izključno samo na izvengalaktičnih virih. " <ref>{{Navedi časopis|last=Gaia Collaboration|last2=Mignard|first2=F.|displayauthors=et al|date=2018|title=''Gaia'' Data Release 2 – The celestial reference frame (Gaia-CRF2)|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=616|issue=A14|pages=A14|arxiv=1804.09377|bibcode=2018A&A...616A..14G|doi=10.1051/0004-6361/201832916}}</ref> Primerjava mest 2843 virov, skupnih ''Gaia'' -CRF2, in predhodne različice ICRF3 kaže globalno pokrivanje 20 do 30 μas, čeprav se lahko da posamezni viri razlikujejo za več mas. <ref>{{Navedi časopis|last=Lindegren|first=L.|last2=Hernandez|first2=J.|last3=Bombrun|first3=A.|last4=Klioner|first4=S.|displayauthors=et al|date=2018|title=''Gaia'' Data Release 2 – The astrometric solution|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=616|issue=A2|pages=A2|arxiv=1804.09366|bibcode=2018A&A...616A...2L|doi=10.1051/0004-6361/201832727}}</ref> Ker postopek obdelave podatkov povezuje posamezna opazovanja Gaia z določenimi viri na nebu, se bo v nekaterih primerih povezava opazovanj z viri pri novi objavi podatkov razlikovala. Zato DR2 uporablja drugačne identifikacijske številke vira kot pa DR1. <ref>{{Navedi splet|last=Prusti|first=Timo|last2=Brown|first2=Anthony|date=3 February 2017|title=Gaia DR2 Schedule|publisher=ESA|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/news_20170203|accessdate=10 March 2018}}</ref> Pri podatkih DR2 so naleteli na številna vprašanja, tako majhne sistematične napake v astrometriji in znatno onesnažene vrednosti radialne hitrosti na gosto zasedenih področjih, kar lahko pomeni razlike do enega odstotka za radialne hitrosti. Tekoče delo bo v prihodnjih izdajah rešilo ta vprašanja. <ref>{{Navedi splet|title=Known issues with the Gaia DR2 data|publisher=European Space Agency|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/dr2-known-issues|accessdate=31 January 2019}}</ref> V vodiču, ki ga je decembra 2019 pripravil biro za pomoč uporabnikov, je najti "vse informacije, nasvete in zvijače, pasti, opozorila in priporočila, pomembna za" DR2. <ref name="DR2 primer">{{Citat|last=Gaia Helpdesk|date=9 December 2019|title=Gaia DR2 primer: Everything you wish you had known before you started working with Gaia Data Release 2|volume=1|url=https://www.cosmos.esa.int/documents/29201/1773953/Gaia+DR2+primer.pdf/a4459741-6732-7a98-1406-a1bea243df79?t=1575906638431|access-date=10 December 2019|format=pdf}}</ref>
[[Slika:Gaia’s_Early_Data_Release_3_in_numbers_ESA22359174.jpeg|sličica| Zvezde in drugi objekti v prvi izdaji podatkov ''Gaia 3.'']]
Zaradi negotovosti pri zbiranju podatkov je bila tretja objava podatkov, ki temelji na 34 -mesečnih opazovanjih, razdeljena na dva dela, tako da so bili prvi objavljeni podatki, ki so bili prvi pripravljeni. Prvi del, EDR3 ("Early Data Release 3"), ki ga sestavljajo izboljšani položaji, paralakse in ustrezni gibi, je bil izdan 3. decembra 2020. <ref name="EDR3">{{Navedi splet|website=ESA|title=Gaia Early Data Release 3 (Gaia EDR3)|url=https://www.cosmos.esa.int/web/gaia/earlydr3|accessdate=12 December 2020}}</ref> Koordinate v EDR3 uporabljajo novo različico nebesnega referenčnega okvirja ''Gaia'' ''(Gaia'' -CRF3), ki temelji na opazovanjih 1,614,173 izvengalaktičnih virov, <ref name="EDR3" />. Med njimi je 2269, ki so skupni radio virom tretje revizije Mednarodnega nebesnega referenčnega okvirja ( ICRF3) . <ref>{{Navedi časopis|last=Lindegren|first=L.|last2=Klioner|first2=S.|last3=Hernandez|first3=J.|last4=Bombrun|first4=A.|displayauthors=et al|year=2021|title=''Gaia'' Early Data Release 3 – The astrometric solution|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=A2|page=649|arxiv=2012.03380|bibcode=2021A&A...649A...2L|doi=10.1051/0004-6361/202039709}}</ref>
Vrstica 181 ⟶ 179:
V podatkih, objavljenih januarja 2020, so odkrili Radcliffov val s<ref name="theguardian-sample">{{Navedi novice|first=Ian|last=Sample|accessdate=2020-01-07|title=Astronomers discover huge gaseous wave holding Milky Way's newest stars|url=https://www.theguardian.com/science/2020/jan/07/astronomers-discover-huge-gaseous-wave-holding-milky-ways-newest-stars|work=The Guardian|date=7 January 2020|issn=0261-3077}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Paul|last=Rincon|accessdate=2020-01-07|title=Vast 'star nursery' region found in our galaxy|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-51021704|date=7 January 2020}}</ref>
 
Marca 2021 je Evropska vesoljska agencija objavila, da je Gaia prvič identificirala tranzitni eksoplanet. Planet so odkrili v orbiti zvezde solarnega tipa Gaia EDR3 3026325426682637824. Po prvem odkritju so za potrditev odkritja uporabili spektrograf PEPSI velikega binokularnega teleskopa (LBT) v Arizoni, ki je planet razvrstil med planete vrste Jovian, to je planete iz plinastega vodika in helija. <ref>https://rocketrundown.com/esas-gaia-observatory-has-found-its-first-transiting-exoplanet/</ref>
 
== GaiaNIR ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Gaia_(vesoljsko_plovilo)«