Avgust Černigoj: Razlika med redakcijama

dodanih 175 zlogov ,  pred 1 letom
m
brez povzetka urejanja
m (brez virov)
mBrez povzetka urejanja
 
Černigoj je v Trstu obiskoval umetno-obrtno šolo in po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] poučeval risanje v [[Postojna|Postojni]]. Od [[1922]] je študiral na [[münchen]]ski [[akademija (šola)|akademiji]] [[Becker-Gundahel]] in umetnoobrtni šoli [[Hillerbrand]].
 
Bil je zelo kratek čas učenecštudent v Weimarju na [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhausu]]. TuTam se je le seznanil z osnovami [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Bauhaus je veljal kot sinonim za [[avantgarda|avantgardo]] in [[socializem]] in šola, ki je iskala nove načine za ustvarjanje celostne umetnine, od drobnega predmeta, arhitekture ali scenografije. Z razstavo na ljubljanski Tehniški šoli leta [[1924]], je prišel v konflikt s takratno politično oblastjo, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v konstruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko in avantgardno mislečimi umetniki.
 
V letih 1927−1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih [[ladja|ladijskih]] dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Cosulich in druge. Ob tem je gojil motiviko krajine, [[Marina (slika)|marin]], [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov v duhu poetičnega barvnega realizma z [[nadrealizem|nadrealističnimi]] primesmi, zlasti v [[Jedkanica|jedkanici]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je poslikal [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Drežnica|Drežnici]] (skupaj z Zoranom Mušičem), Grahovem, [[Knežak]]u (Križev pot), [[Dolnja Košana|Košani]] in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu. Med njegovimi učenci je bil Boris Podrecca.
 
V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek [[kubizem|kubistične]] interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] se je posvetil [[kolaž]]em in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je v Lipici ukvarjal z [[risba|risbo]], drobno [[grafika|grafiko]] in [[akvarel]]om. Černigoj je utemeljitelj [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]] na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado, 1981 pa je postal (zunanji) dopisni član [[SAZU]].
1.622

urejanj