Nevtronska zvezda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m+/dp+/+predloga
m pp ref
Vrstica 1:
[[Slika:1997NeutronStar.jpg|thumb|200px|Prvo neposredno opazovanje nevtronske zvezde v [[vidni spekter|vidnem spektru]]. Nevtronska zvezda je [[RX J1856.5-3754]].|alt=]]
'''Nevtrónska zvézda''' je strnjeno jedro prejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 8 in 19 [[Solarna masa|solarnimi masami]].<ref>{{Navedi revijo|last=Heger|first=A.|last2=Fryer|first2=C. L.|last3=Woosley|first3=S. E.|last4=Langer|first4=N.|last5=Hartmann|first5=D. H.|date=2003-07|title=How Massive Single Stars End their Life|url=http://arxiv.org/abs/astro-ph/0212469|magazine=The Astrophysical Journal|volume=591|issue=1|pages=288–300|doi=10.1086/375341|issn=0004-637X}}</ref> Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (v primeru, da ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik približno 20 km in maso, ki je manjša od približno 2.16 solarnih mas (v redkih primerih tudi 3 ali več).<ref>{{Navedi revijo|last=Oppenheimer|first=J. R.|last2=Volkoff|first2=G. M.|date=1939-02-15|title=On Massive Neutron Cores|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRev.55.374|magazine=Physical Review|volume=55|issue=4|pages=374–381|doi=10.1103/PhysRev.55.374}}</ref> Ustvarijo se od [[supernova]] eksplozije ogromne zvezde v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem. To "stisne" jedro prejšnje zvezde s tako silo, da se [[Elektron|elektroni]] in [[Proton|protoni]] spojijo v [[Nevtron|nevtrone]]. Ostane nam jedro s tako veliko gostoto, da če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1 cm'''<sup>3</sup>'''), bi ta tehtala približno milijardo ton. Nevtronske zvezde se ne sesedejo v [[Črna luknja|črne luknje]] zaradi premajhne gostote, katera je vzrok [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ki pravi, da dva [[Fermion|fermiona]] ne moreta biti v enakem [[Kvantno stanje|kvantnem stanju]]. To nam pove, da če vzamemo delec (npr. [[elektron]]) in ga damo v določen prostor, bo imel niz različnih lastnosti, če pa hočemo dodati še en elektron v ta prostor, bo moral imeti drugačno energetsko stopnjo, [[spin]] ali pa mora zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz nevtronov, je pa tudi malo protonov, elektronov in verjetno tudi iz železovih jeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov ter elektronov in več ter več nevtronov, saj se tudi nevtroni obnašajo kot individualni fermioni, kar pomeni, da enaka načela delujejo tudi za njih. Torej, če imamo dva nevtrona in hočeta oba imeti enako kvantno stanje morata spremeniti vsaj en dejavnik (npr. na začetku spremenita spin), ampak, če še dodajamo nevtrone morajo spremeniti energijsko stopnjo oziroma pozicijo, saj je spin lahko samo v dveh smereh. Zaradi malo prostora v nevtronski zvezdi in njene gostote le-te po navadi spremenijo energetsko stopnjo. Nevtroni lahko vzdržijo ogromno sile (v tem primeru silo tlaka, ki je lahko veliko večja, kot jo najdemo kjer koli v nevtronski zvezdi), lahko pa tudi spremenijo tudi energijsko stopnjo. Izvor sile je iz notranjega tlaka nevtrona, ki nastane z močno silo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.if.ufrgs.br/hadrons/reisenegger1.pdf|title=ORIGIN AND EVOLUTION OF NEUTRON STAR MAGNETIC FIELDS|date=2003|publisher=Universidade Federal do Rio Grande do Sul|last=REISENEGGER|first=A.}}</ref>
 
'''Nevtrónska zvézda''' je strnjeno jedro prejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 8 in 19 [[Solarna masa|solarnimi masami]].<ref>{{Navedi revijo|last=Heger|first=A.|last2=Fryer|first2=C. L.|last3=Woosley|first3=S. E.|last4=Langer|first4=N.|last5=Hartmann|first5=D. H.|date=2003-07|title=How Massive Single Stars End their Life|url=http://arxiv.org/abs/astro-ph/0212469|magazine=The Astrophysical Journal|volume=591|issue=1|pages=288–300|doi=10.1086/375341|issn=0004-637X}}</ref> Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (v primeru, da ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik približno 20 km in maso, ki je manjša od približno 2.16 solarnih mas (v redkih primerih tudi 3 ali več).<ref>{{Navedi revijo|last=Oppenheimer|first=J. R.|last2=Volkoff|first2=G. M.|date=1939-02-15|title=On Massive Neutron Cores|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRev.55.374|magazine=Physical Review|volume=55|issue=4|pages=374–381|doi=10.1103/PhysRev.55.374}}</ref> Ustvarijo se od [[supernova]] eksplozije ogromne zvezde v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem. To "stisne" jedro prejšnje zvezde s tako silo, da se [[Elektron|elektroni]] in [[Proton|protoni]] spojijo v [[Nevtron|nevtrone]]. Ostane nam jedro s tako veliko gostoto, da če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1 cm'''<sup>3</sup>'''), bi ta tehtala približno milijardo ton. Nevtronske zvezde se ne sesedejo v [[Črna luknja|črne luknje]] zaradi premajhne gostote, katera je vzrok [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ki pravi, da dva [[Fermion|fermiona]] ne moreta biti v enakem [[Kvantno stanje|kvantnem stanju]]. To nam pove, da če vzamemo delec (npr. [[elektron]]) in ga damo v določen prostor, bo imel niz različnih lastnosti, če pa hočemo dodati še en elektron v ta prostor, bo moral imeti drugačno energetsko stopnjo, [[spin]] ali pa mora zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz nevtronov, je pa tudi malo protonov, elektronov in verjetno tudi iz železovih jeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov ter elektronov in več ter več nevtronov, saj se tudi nevtroni obnašajo kot individualni fermioni, kar pomeni, da enaka načela delujejo tudi za njih. Torej, če imamo dva nevtrona in hočeta oba imeti enako kvantno stanje morata spremeniti vsaj en dejavnik (npr. na začetku spremenita spin), ampak, če še dodajamo nevtrone morajo spremeniti energijsko stopnjo oziroma pozicijo, saj je spin lahko samo v dveh smereh. Zaradi malo prostora v nevtronski zvezdi in njene gostote le-te po navadi spremenijo energetsko stopnjo. Nevtroni lahko vzdržijo ogromno sile (v tem primeru silo tlaka, ki je lahko veliko večja, kot jo najdemo kjer koli v nevtronski zvezdi), lahko pa tudi spremenijo tudi energijsko stopnjo. Izvor sile je iz notranjega tlaka nevtrona, ki nastane z močno silo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.if.ufrgs.br/hadrons/reisenegger1.pdf|title=ORIGIN AND EVOLUTION OF
NEUTRON STAR MAGNETIC FIELDS|date=2003|publisher=Universidade Federal do Rio Grande do Sul|last=REISENEGGER|first=A.}}</ref>
 
Poleg neznanske [[gostota|gostote]] imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti: zelo hitro se [[vrtenje|vrtijo]] okrog svoje [[os vrtenja|osi]] in obdaja jih močno [[magnetno polje]].
Vrstica 16 ⟶ 14:
Skorja je zelo trda in je najverjetneje narejena iz mreže železovih jeder, kjer se elektroni pretakajo skozi. Bolj se bližamo jedru, več je nevtronov in manj protonov ter elektronov. Ne vemo kakšna so jedra nevtronskih zvezd ampak mislimo, da so super tekoča nevtronska degenerirana snov ali pa kvarkova gluonska plazma.
 
== Zunanje povezave Sklici==
{{sklici|1}}
 
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Neutron star|nevtronska zvezda}}
 
{{črne luknje}}
{{normativna kontrola}}
 
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
{{star-stub}}
 
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Vrste zvezd]]
[[Kategorija:Kompaktne zvezde]]
 
<!-- Viri: YT-kurzgesagt-https://www.youtube.com/watch?v=ZW3aV7U-aik
 
https://www.space.com/22180-neutron-stars.html -->