Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji: razlika med redakcijama

m
(tekst iz nominacije in ne malo po svoje)
[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) imenuje [[Unescova svetovna dediščina|kraje svetovne dediščine]], ki so pomembni kot naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> Slovenija je po razglasitvi neodvisnosti od Jugoslavije, podpisnice konvencije, ratificirala konvencijo 5. novembra 1992.<ref name="whc.unesco.org">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/si |title=Slovenia |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref>
 
V letu 2020 so v Sloveniji štirje kraji svetovne dediščine, še pet krajev pa je na poskusnem seznamu. Prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam, so bile [[Škocjanske jame]] leta 1986.<ref name="unesco1">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/390 |title=Škocjan Caves |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref> Po letu 2010 so bili vpisani še trije kraji, vsi v okviru mendarodnih nominacij. Leta 2011 so bila na seznam vpisana kolišča na Barju, v okviru [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Prazgodovinskih kolišč okoli Alp]]<ref name="unesco2">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1363 |title=Prehistoric pile dwellings around the Alps |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref>, 2012 je bila vpisana [[Idrija]] skupaj s španskim [[Almadén]]om<ref name="unescoworldheritagecentre">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1313 |title=Heritage of Mercury. Almadén and Idrija |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=25 October 2015}}</ref>, leta 2017 pa gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle, v okviru mednarodne nominacije [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]].<ref name="unesco3">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1133 |title=Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe |publisher=UNESCO World Heritage Centre |date=7 July 2017}}</ref> Škocjanske jame in gozdna rezervata spadajo med kraje naravne dediščine,. koliščaKolišča in Idrija ter Plečnikova Ljubljana pa staso krajakraji kulturne dediščine.<ref name="whc.unesco.org" /> UNESCO ima ob tem poseben seznam pomembne nesnovne kulturne dediščine sveta in svoj seznam biosfernih območij.
 
== Kraji svetovne dediščine ==
| align=center | 2011
| 1363; iv, v (kulturna)
| Ta kraj obsega prazgodovinska [[kolišče|kolišča]] v šestih državah, poleg Slovenije še v Avstriji, GrancijiFranciji, Nemčiji, Italiji, in v Švici. Arheološka izkopavanja na območjih so omogočila vpogled v življenje prebivalcev v času mlajše kamene in bronaste dobe v regiji. V Sloveniji sta na seznamu dve kolišči v okolici Iga, severna in južna skupina.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/1363]</ref>
|-
! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | Dediščina živega stebra. [[Almadén]] in [[Idrija]]*
| align=center | 2012
| 1313; ii, iv (kulturna)
| Rudnik v Idriji je bil eden od dveh največjih rudnikov [[živo srebro|živega srebra]] na svetu. Živo srebro so tu odkrili leta 1490. V Idriji je ohranjena tehniška dediščina, povezana z rudnikom in pridobivanjem živega srebra, ki je bilo pomembno v trgovini med Evropo in Amerikami. Idrija je na seznam vpisana skupaj z rudnikom v španskem mestu [[Almadén]].<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/1313]</ref>
|-
! scope="row" style="background:#D0E7FF;" | [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]*
| align=center | 2021
| iv (kulturna)
| Nominacija obsega večino najbolj znanihključnih del Jožeta Plečnika v Ljubljani, ki ohranjajo svojo osnovno namembnost. To so: [[Cerkev sv. Mihaela na Barju]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|cerkev sv. Frančiška Asiškega]] v Šiški, '''vodna os mesta''' (nabrežje Ljubljanice z mostovi: Tromostovje, Čevljarski most; od Trnovskega pristana do [[Zapornica na Ljubljanici|Zapornice]]) in Trnovski most na Gradaščici, '''kopenska os''' ([[Vegova ulica|Trg francoske revolucije, Vegova ulica]] z [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]], [[Kongresni trg]] s parkom Zvezda), '''ureditev arheološkega parka''' (JZ Rimski zid) in '''kompleks mesta mrtvih''' ([[Plečnikove Žale]] – vrt vseh svetih).<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref>
|}
 
1.471

urejanj