Narativ: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Pomen: zgled |
primeri |
||
Vrstica 1:
'''Narativ''' je ime za [[pripoved]], ki osmišlja kako skupino ali kulturo, oziroma jo stigmatizira.
==Izvor in razvoj==
Vrstica 9:
Poznane evropske narative povzemajo politična gesla, npr. Svoboda, enakost bratstvo; Proletarci vseh dežel združite se. Ameriškega izvora je narativ o revežu, ki je s pridnostjo in pametjo postal milijonar. Neoliberalni politični predznak ima narativ o vitki državi, konservativne narave pa je narativ o grozečem komunizmu. Danes evropske vrednote širijo narativi o trajnostnem gospodarstvu, ekološki občutljivosti, koeksistenci in trajnem miru, socialni pravičnosti in blaginji, pravni državi, klimatskih spremembah, beguncih, rasizmu in drugih nevarnostih desnega ekstremizma.
Čeprav se beseda včasih uporablja tudi v glasbenem ali umetnostnem diskurzu (npr. "likovni narativ"), se večinoma nanaša na besedno tvornost, umetnostno in neumetnostno, in zajema različne žanre: avtorske opuse, romane, urbane legende, esejistiko, politično propagando, šale, izjave, gesla, pregovore itd. Posebej pogosti so narativi v [[populizem|populističnem]] diskurzu, npr. oblastni narativ o domnevni nekulturnosti in nasilnosti [[Protivladni protesti v Sloveniji (2020–)|protivladnih protestnikov leta 2020/21]] ali priporočila družbeno pasivnega obnašanja v času [[COVID-19|COVID-a]].<ref>Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2020/11/20/jansa-o-ljudstvu-ki-polezuje-na-kavcu-in-caka-na-nobelovca-damijana/ Janša o ljudstvu, ki poležuje na kavču in čaka na nobelovca Damijana.] In media res 2021. Miran Hladnik: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007410.html Re: Z Jankom Kosom. Slovlit 24. 6. 2021.]</ref>
==Narativ v slovenščini==
Vrstica 15:
Splošno priljubljeni so bili narativi o literarnem značaju Slovencev, o njihovi pridnosti in zvestobi vsakokratnemu vladarju ter junaškem obnašanju (npr. o [[17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|17. cesarsko-kraljevem pešpolku kranjskih Janezov]]). Preko ločnice levo-desno gre sodobni narativ o zločestosti političnih in kulturnih navezav z [[Balkan]]om in narativ o novih politikih, ki jim ni zaupati, ker se bodo kmalu skvarili. Nekateri narativi imajo razločen politični izvor. Socialistični so narativi o brutalnem neoliberalskem izkoriščanju delavstva, desničarjem je ljub narativ o lenih in zapravljivih levičarjih. V diskurzu o NOB so cerkvenopropagandnega izvora narativ o kolaboraciji [[slovenski partizani|partizanov]] z okupatorji, o medsebojnem in osebno pogojenem obračunavanju med partizani in o njihovi neodgovornosti (tvegali so na račun vaščanov) in tatinski naravi (niso rekvirirali, ampak so kradli). Ti narativi skušajo z večdesetletnim zamikom razdreti mitologijo partizanskega junaštva. V vsakdanjem življenju povezujejo verno občestvo narativi o sproščenem družabnem življenju lokalnih župnikov (taborjenja, romanja, pri kom so bili na kosilu, kakšen avto so kupili ipd.), ruralno skupnost pa narativi, ki se sučejo okrog praznovanj okroglih osebnih obletnic.
Narative lahko klasificiramo glede na skupnost, ki jo zadevajo: nacionalni (o umazanih Kitajcih, o zoprnih izraelskih turistih, o spolno neuničljivih Bosancih/Jugoslovanih, o Slovencih, ki naj bi bili predslovanski staroselci), deželni (o skopih Gorenjcih, o veseljaških Štajercih), vaški (o Ribničanih, o stoletni nespremenljivosti domačij), mestni (Ljubljančani, ki bi najraje parkirali kar na obali Bohinjskega jezera), stanovski ali poklicni (o izgorelih učiteljih, o arhitektu, ki ne zna izmeriti dolžine hiše), manjšinski (o beguncih, ki jim ni nič hudega, saj imajo najboljše mobije), spolni (o neumnih blondinkah), verski (o nasilnem islamu in o krščanstvu, ki naj bi bilo zaslužno za uspehe zahodne civilizacije), strankarski ali politični (o vsega krivi levici, o sindikalističnih lenuhih z velikimi plačami).
==Podobni izrazi==
| |||