Informacijsko-komunikacijska tehnologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Botopol (pogovor | prispevki)
m pp ref - menjava zastarelega parametra
m pp ref, rektgr
Vrstica 5:
ne moremo predstavljati: radio, televizija, internet, ter fiksno in mobilna telefonija. IKT tako obsegajo shranjevanje in obdelavo podatkov ter prenos informacij preko brezvrvičnih in vrvičnih zvez, obsegajoč bakreno in optično infrastrukturo. Novosti na tem področju popolnoma spreminjajo delo, učenje in zabavo v sodobni družbi. Navidezna in nadgrajena resničnost, kognitivni radio, internet stvari, komunikacija stroj-stroj in mobilna omrežja 5. generacije predstavljajo le nekaj primerov tehnologij, ki zahtevajo nova inženirska znanja.
 
IKT so vključene v vse segmente sodobne družbe in njenih dejavnosti. <ref name="IKT-D-00">{{cite web | url=http://knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/157.pdf | title=UČINKI INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ | authorlast1=Stare, |first1=Metka in |last2=Bučar, |first2=Maja | date=2005 | accessdate=2016-01-08 | url-status=live<!--present in archive.org-->}}</ref> Ko odpovejo komunikacije, se svet tako rekoč ustavi. Zato potrebe po strokovnjakih s področja IKT stalno naraščajo. Potrebni so v vseh panogah gospodarstva
in jih zato na celotnem področju EU močno primanjkuje. Razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij je ključnega pomena za konkurenčnost Evrope v današnjem vse bolj digitalnem globalnem gospodarstvu. Ključne naloge Evrope so: razširitev uvajanja širokopasovnih povezav in omrežij z visoko hitrostjo, razvoj izdelkov in storitev IKT ter e-trgovanja, krepitev aplikacij IKT za e-vlado, e-učenje, e-vključenost, e-kulturo in e-zdravstvo. <ref name="IKT-D-01">{{cite web | url=http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/themes/ict/ | title=Evropska komisija, Regionalna politika, Politika, Teme, informacijske in komunikacijske tehnologije | date=2015-04-22 | accessdate=2016-01-08 | url-status=live<!--present in archive.org-->}}</ref>
 
Vrstica 29:
Denar, porabljen za IT po vsem svetu, je bil leta 2017 ocenjen na 3,8 bilijona ameriških dolarjev, od leta 2009 pa narašča na manj kot 5% na leto. Ocenjuje se, da bo celotna IKT v letu 2018 znašala 5%. Največja 16-odstotna rast se pričakuje na področju novih tehnologij (IoT, Robotika, AR / VR in AI). <ref>{{Navedi splet|title=IDC - Global ICT Spending - Forecast 2020 – 2023|url=https://www.idc.com/promo/global-ict-spending/forecast|website=IDC: The premier global market intelligence company|accessdate=2020-06-08}}</ref>
 
Proračunski proračun ameriške zvezne vlade za leto 2014 je znašal skoraj 82 milijard dolarjev. Stroški IT, kot odstotek korporativnega prihodka, so od leta 2002 narasli za 50%, kar je obremenilo proračune za IT. Pri pregledu IT-jev trenutnih podjetij 75% predstavljajo ponavljajoči se stroški, ki se uporabljajo za "prižiganje luči" v IT-oddelku, 25% pa stroškov novih pobud za razvoj tehnologije. <ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://omtco.eu/references/sam/it-costs-the-costs-growth-and-financial-risk-of-software-assets/ |title=IT Costs – The Costs, Growth And Financial Risk Of Software Assets |date=2013 |accessdatepublisher=http://omtco.eu/references/sam/it-costs-the-costs-growth-and-financial-risk-of-software-assets/OMTCO |websitefirst=|publisher=Dr. Yvan Philippe Luxembourg|last=|first=Luxembourg}}</ref>
 
Povprečni proračun za IT ima naslednjo razčlenitev: <ref name=":1" />
 
* 31 % stroški osebja (interni)
* 29 % stroški programske opreme (zunanja / nakupna kategorija)
* 26 % strojne opreme (zunanja / nakupna kategorija)
* 14 % stroški zunanjih ponudnikov storitev (zunanji / storitve).
 
Predvidena ocena denarja, namenjenga za IT namene leta 2022, je nekaj več kot 6 bilijonov ameriških dolarjev.
Vrstica 282:
Sektor IKT nudi ustrezno infrastrukturo za digitalno preoblikovanje gospodarstva (poslovnih procesov, razvoj programskih rešitev in novih poslovnih modelov) in družbe. Sestavljajo ga podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (proizvodni sektor IKT) in ki nudijo storitve IKT (storitveni sektor IKT).<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8365|title=Sektor IKT v 2018 več prihodka in dodane vrednosti, tudi več zaposlenih in samozaposlenih kot v 2017|date=18.9.2019|accessdate=8.6.2020|website=stat.si|publisher=Gregor Zupan|last=|first=}}</ref>
 
V Sloveniji je sektor IKT v letu 2015 ustvaril 3.609 milijonov EUR prihodka od prodaje in 1.208 milijonov EUR dodane vrednosti. <ref name="IKT-D-02">{{cite web|url=http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=6348&idp=25&headerbar=16|title=Slika sektorja IKT v letu 2015|authorpublisher=Statistični urad Republike Slovenije|date=2016-11-17|accessdate=2016-01-08|url-status=live<!--present in archive.org-->}}</ref> V letu 2018 je IKT sektor v Sloveniji povečal prihodek od prodaje za 3,9% in za 4,7% povečal dodano vrednost. V primerjavi z letom 2017, je bilo v letu 2018 5% več zaposlenih in samozaposlenih, skupaj 27.680. 76% vseh podjetij IKT sektorja se je ukvarjalo s računalniškim programiranjem, svetovanjem ipd. <ref name=":2" />
 
== IKT razvojni indeks ==
Vrstica 301:
 
== Sklici ==
{{sklici|12}}
 
[[Kategorija:Informacijska tehnika]]
{{sklici|1}}
 
[[Kategorija:Telekomunikacije| Računalništvo]]