Mihael Gaber: Razlika med redakcijama

:''Ne znamenjujte s književnikom [[{{Zapomen|književnika|Mihael Gaber (književnik)|Mihael Gaber]]!''}}

'''Mihael Gaber''' ali(tudi '''Miháo Gaber''') ([[madžarščina{{Jezik-hu|madžarsko]] ''Gáber Mihály''}}) je, [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] v [[Slovenska okroglina|Slovenski okroglini]], na* [[Madžarska|Ogrskem1753]]. Gaber je bil edini slovenski mecen, [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]] iz domačega kraja. Gaber je tudi prispeval k nastajanju [[prekmurščina|prekmurskega knjižnega jezika]]. * [[Dolnji Slaveči]], o. [[1753]]; † [[Martjanci]], [[13. september]], [[1815]].

GmotnoRodil se je podpiralv isti vasi kot Küzmič. Posvetili so ga leta 1777. Med septembrom in decembrom je bil administrator v [[Pertoča|Pertoči]], potem do januarja 1779 kaplan na [[Gornji Petrovci|Gornjih Petrovcih]]. Leta 1779 je dobil [[župnija Martjanci|martjansko župnijo]], kjer je navdušeni deloval. Küzmiča je podpiral gmotno, kot [[János Szily]], [[sombotel]]ski [[škof]]. Sodeloval je pri izdajanju [[Szvéti evangyeliomi|Szvétih evangyeliomov]], [[Molitvena kniga|KnigeMolitvene molitveneknige]], aliin [[Krátka summa velikoga katekizmussa|Krátke summe velikoga katekizmussa]]. V Martjancih je do konca uporabil tiste knjige.

* Géfin Gyula: A szombathelyi egyházmegye története III. ([[1935]])