Novi klošter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
manjša dopolnitev vsebine |
|||
Vrstica 3:
(Konferenčni center Polzela)
| image = <!-- WD -->
| caption = Novi klošter v 17. stoletju (G. M. Vischer)
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
Vrstica 32:
=== Dominikanski samostan ===
[[Slika:Novokloštrski pečat iz 1487.jpg|levo|sličica|Pečat samostana iz 1487]]
Ustanovitev Novega kloštra je tesno povezana s [[Celje|Celjani]], saj ga je na svojem lovskem ozemlju dal postaviti Friderik II. Celjski, ki je ustanovno listino izdal 1453. Samostan in cerkev z bližnjimi posestmi je po soglasju [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]
Novi klošter so 1479 napadli in zavzeli [[Turki]]. Pri tem so bili trije menihi, vključno s [[Prior|priorjem]], zasužnjeni in eden ubit. Bogoslužne prostore so oskrunili, številne svete podobe in kipe pa razbili. Samostan je bil nato nekaj let opuščen. Konec 15. stoletja je oglejski generalni vikar onečaščen oltar znova posvetil in pozval vernike, naj pomagajo pri utrditvi samostana in varovanju pred novim napadom.<ref>Kovačič (1928), ''Zgodovina Lavantinske škofije,'' str. 133–34.</ref>
Vrstica 50:
Poslopje je bilo 1805 prodano civilnemu kupcu, Jakobu Brezicu. Naslednji lastnik, Josef Oesterlein, je dal 1826 samostansko cerkev Naše ljube gospe podreti in na mesto grajske kapele postaviti cerkvico sv. Dominika, ki pred dvorcem stoji še danes. Z različnimi rušitvami in zidavami je samostanski kompleks spremenil v graščinskega.<ref>Orožen (1880), ''Das Bisthum und die Diözese Lavant,'' str. 537.</ref>
{{ill|Joseph Franz Kaiser|lt=Kaiserjeva|de|}} litografija kaže spremembe, ki jih je samostan doživljal po razpustitvi. Obrambnega obzidja s stolpi in jarkom ni več, prav tako ne samostanske cerkve in prizidka do cerkve. Do vhoda dvorca vodi široka cesta, posest pa je na južni strani obdana z živo mejo. Južno od dvorca se nahaja sadovnjak, ob cerkvi leseno gospodarsko poslopje, v ozadju pa opazimo še eno gospodarsko poslopje. Cerkveni zvonik pokriva čebulasta streha.<ref>{{Navedi knjigo|title=Novi klošter - Dvorec s parkom, EŠD 10412: konservatorski načrt: mapa 01|last=Deanovič|first=Boris|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=512791339}}</ref>
K samostanu je spadala tudi manjša cerkev sv. Dominika iz sredine 17. stoletja, ki se je nahajala severovzhodno od samostana na manjšem griču, a je bila po razpustitvi samostana prepuščena propadanju. Sliko svetnika hranijo v šempetrski župniji. Večjo obnovo je v graščino spremenjeni samostan doživel v drugi polovici 19. stoletja v lastništvu Ignacija Kurza, ko je poslopje dobilo nadstropno povezavo s cerkvijo in [[Neogotika|neogotski]] vogalni stolp.<ref>Curk (1984), ''Gradbeni oris Novega kloštra in njegovega gospostva,'' str. 222.</ref>
| |||