Naravno načrtovanje družine: razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m
m
 
=== Od 20. stoletja naprej ===
V 20. stoletju se je poznavanje ženskega ciklusa in [[Ovulacija|ovulacije]] z medicinskega vidika močno razvilo, s tem pa so vzniknile tudi nove metode za naravno načrtovanje družine, npr. ritmična in temperaturna. <ref name="singer">{{cite book|first=Katie|last=Singer|year=2004|title=The Garden of Fertility|publisher=Avery, a member of Penguin Group (USA)|location=New York|isbn=978-1-58333-182-8|pages=226–7}}</ref>
 
Obenem je [[Papež Pij X.|papež Pij X]]. leta 1930 izdal encikliko ''[[Casti connubii|Casti connubi]]'', v kateri je poleg že reproduktivnega vidika spolnosti poudaril tudi njen združevalni vidik: spolnost je namenjena tudi odnosu med zakoncema in nobenih moralnih zadržkov ni, ko jo uživata tudi v času, ko do spočetja novega življenja ne more priti, npr. med nosečnostjo in menopavzo.<ref>{{Navedi splet|title=Casti Connubii|url=https://www.vatican.va/content/pius-xi/en/encyclicals/documents/hf_p-xi_enc_19301231_casti-connubii.html|website=www.vatican.va|accessdate=2021-07-25|date=December 31, 1930|publisher=Libreria Editrice Vaticana|last=Pope|first=Pius XI|at=59}}</ref>
 
=== Ovulacijska metoda ===
Metoda, znana tudi kot Billingsova metoda, temelji na opazovanju sluzi materničnega vratu, ki se spreminja med celotnim menstrualnim ciklom. Po nekaj dneh menstruacije sluzi ni, nato pa se pojavi »manj plodna« sluz, ki je vizkozna, lepljiva, motno bela ali rumena in med prsti nevlečljiva. Z dvigom nivoja [[Estrogen|estrogena]] se količina sluzi poveča. Postane bistra, vlažna, prožna, tanka in nitasta oz. »plodnejša« sluz, ki [[Semenčica|semenčicam]] olajša pot v notranjost. <ref>Trent AJ, Clark K. ''What nurses should know about natural family planning''. J Obstet Gynecol Neonatal Nurse 1997; 26(6): 643–648.</ref> Po ovulaciji se sluz ponovno spremeni. Postane gosta in nevlečljiva ter znova se pojavi občutek suhosti, kar označuje obdobje poznih neplodnih dni.<ref name=":0">Borko E, Žebeljan, I. "Načrtovanje družine in reproduktivno zdravje." V: Borko, E, Tekač, I. (ur.) ''Ginekologija''. 2. izd. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006: 213–249.</ref> Na maternično sluz lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so zdravila, dojenje, potovanja, sprememba telesne teže, stres in različne bolezni.<ref>{{Navedi splet|title=Cervical Mucus - How To Identify Ovulation and Your Fertile Period|url=https://www.bellybelly.com.au/conception/cervical-mucus-and-ovulation/|date=22. 1. 2021|accessdate=2. 8. 2021|language=en-AU|website=bellybelly.com.au|last=Winder|first=Kelly}}</ref>
 
=== Temperaturna metoda ===
Temelji na merjenju jutranje oz. bazalne telesne temperature, ki se ciklično spreminja glede na delovanje jajčnikov. Na podlagi temperaturnih krivulj je možno določiti plodne dneve, saj so raziskave pokazale, da ovulacija nastopi en do dva dni pred zvišanjam bazalne temperature, s čimer se telo pripravi na morebitno [[Oploditev|spočetje]]. Zviša se zaradi [[Progesteron|progesterona]], ki ga prične izločati rumeno telesce, in sicer za približno 0,2–0,4 °C, kar traja do naslednjega ciklusa.<ref name=":0" /> Meritve je treba opravljati redno z istim termometrom in na istem mestu, sicer pa je slabost metode v dejavnikih, ki vplivajo na spremembo temperature, kot so prehlad, neprespanost ali stres.
 
=== Simpto-termalna metoda ===
437

urejanj