Stadion Bežigrad: razlika med redakcijama

dodanih 87 zlogov ,  pred 2 mesecema
m
brez povzetka urejanja
m
 
}}
}}
'''Stadion Bežigrad''' (znan tudi kot '''Centralni stadion (Bežigrad), ali kot Plečnikov stadion''') je športni [[stadion]], ki so ga po zasnovi [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] začeli graditi [[1925]] za katoliško telovadno organizacijo [[Orel (društvo)|Orel]]. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnih razlogov (razpustitev Orla leta [[1929]], 2. svetovna vojna) je gradnja potekala počasi in je bila v celoti dokončana šele po drugi svetovni vojni, ko ga je v upravljanje prevzela Fizkulturna zveza Slovenije. Pred tem je bil v lasti križevniškega reda.
 
== Zgodovina ==
Projekt za stadion, zlasti za telovadce in atlete, je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, dodelal pa njegov študent [[Ivan Pengov]]. Uporabili so obstoječo gramoznico ob Dunajski cesti in orientacijo parcele v smeri vzhod zahod. Zadruga Stadion se je zaradi pomanjkanja denarja gradnje lotila fazno. Leta 1925 je bila na južni, severni in zahodni strani zgrajena ograja iz opeke, ki jo je Plečnik na vrhu prekinil z dvojnim vencem, zid pa preluknjal z ločnimi opekami. Na vsakih pet metrov je bila v zidu postavljena plošča, na njej pa okrasni kocka in krogla s konico. Poudaril je zahodno stranico, osrednji vhod pa umaknil proti areni za širino dveh stranskih vhodov. Leta 1926 je bila zgrajena še stran z vhodnim prekritim stebriščem z zanimivimi okroglimi profiliranimi kladami ob Dunajski cesti. Med cesto in vhodnim nadstreškom je bil zasajen drevored. Denar za stadion so zbirali tudi z loterijo; prva nagrada je bila vila za Bežigradom, za katero je prav tako naredil načrte prav tako arhitekt Plečnik. V nadaljevanju postopne dozidave so dokončali zahodno stranico in na južni strani postavili terase za sedeže. Po ukinitvi vseh telovadnih društev leta 1929, so bila dela na ''Orlovskem stadionu'' prekinjena.
 
Za potrebe organizacije [[Sveta evharistija|evharističnega]] kongresa leta 1935 so z gradnjo nadaljevali in telovadni stadion spremenili v odprto areno za katoliški kongres. Plečniku je pri izvedbi del pomagal Anton Suhadolc. Ker so potrebovali tribuno za [[oltar|oltar,]] je Plečnik na koncu [[arena|aren]]e izvedel neke vrste nadstropno [[glorieta|gloriet]]o z rustificiranim podstavkom, nadstropjem in pohodno, razgledno teraso, ki je streha osrednje etaže. Teraso je arhitekt obdal z balustrado in dorskimi stebri ter manjšimi stebri v zgornjem nivoju, kar je edini primer vrinjene [[kolonada|kolonad]]e v Plečnikovem opusu. Na mestu kasneje dodane ure in prikazovalnika športnih rezultatov, je manjši podstavek za križ. Posamezni poznavalci Plečnika sodijo, da je bilo to delo prelomno za mojstrovo arhitekturo iz tridesetih let, čeprav je nastajalo več kot desetletje in ni bilo nikoli popolnoma dokončano z vsemi načrtovanimi objekti znotraj zidu stadiona. Po kongresu, med letoma 1939 in 1941, so postavili sedeže še na severni strani. Za kongres Kristusa kralja so zgradili dve manjši poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi predstavljali glasbena paviljona.
 
Leto dni pred koncem [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so na njem [[domobranci]] pod vodstvom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] in z dovoljenjem lastnika, katoliške cerkve, podali prisego, da se bodo skupaj z Nemčijo borili proti komunistom in njihovim zaveznikom kot pomožna enota SS. Ena od priseg je bila na Hitlerjev rojstni dan.
1.476

urejanj