Kočevarji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler |
||
Vrstica 5:
Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija|Italijani]]. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]] so leta [[1941]] preselili prebivalstvo Kočevskega v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a, in iz katerega so nemške oblasti nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] pribl. 20000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Le nekaj sto Kočevarjev se je uspešno izogibalo preselitve.
[[1945]] so morali skoraj vsi Kočevarji zapustiti Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi [[AVNOJ]]skih sklepov razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v [[taborišče|taboriščih]],
V mesto Kočevje in okolico so po vojini naselili predvsem Slovence, poleg tega pa tudi priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine kočevskih vasi (112 od 177) pa niso obnovili, od 123 cerkva na Kočevskem je ostalo le 28. Morda tisoč Kočevarjev je ostalo v Slovenij, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska po vojni so večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik.
Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: Društvo Kočevarjev staroselcev s sedežem v [[Občice|Občicah]] (občina [[Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter
== Zunanje povezave ==
| |||