Kastilja in Leon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zgodovina: np |
→Zgodovina: np |
||
Vrstica 90:
Pred prihodom Rimljanov je znano, da so ozemlja, ki danes tvorijo Kastiljo in León, zasedala različna [[Kelti|keltska ljudstva]], kot so Vaccaei, Autrigones, Turmodigi, Vettones, Astures ali [[Keltiberi]]. Rimsko osvajanje je povzročilo vojskovanje z lokalnimi plemeni. Ena posebej znanih epizod je bila obleganje [[Numantija|Numantije]], starega mesta v bližini sedanjega mesta Soria.
Romanizacija je bila neustavljiva in do danes so ostala velika rimska umetniška dela, predvsem [[Akvadukt, Segovia|akvadukt v Segoviji]], pa tudi številni arheološki ostanki, kot so antična Clunia, rudniki soli Poza de la Sal in trgovska in romarska pot [[Ruta
[[File:Toros de Guisando.jpg|thumb|left|''Biki Guisanda'' v El Tiemblu v Ávili. Te ''verrakos'' keltskega izvora najdemo v številnih mestih zahodne polovice Kastilje in Leóna.]]
S padcem Rima so deželo vojaško zasedla vizigotska ljudstva germanskega izvora. Po prihodu Arabcev je sledil postopek, znan kot [[Rekonkvista]]. V gorskem območju Asturije je bilo ustvarjeno majhno krščansko kraljestvo, ki je nasprotovalo islamski prisotnosti na polotoku. Razglasili so se za dediče zadnjih vizigotskih kraljev, ki pa so bili globoko romanizirani. Ta odpor vizigotsko-rimske dediščine, ki ga podpira krščanstvo, je postajal vse močnejši in se širil na jug, sčasoma pa je postavil svoj dvor v mestu León in postali [[kraljevina León]]. Da bi bili naklonjeni ponovni naselitvi novih ponovno zavzetih dežel, so monarhi podelili številne ''fueros'' ali predpise o ponovni naselitvi.
| |||