Nakš-e Rostam: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Nakš-e Rostam | native_name = نقش رستم | native_name_lang = fa | alternate_name = | image = Naqsh-e_rostam.JPG | image_size = 260px | alt = | caption = | map = | map_type = Iran | map_alt = | map_caption = | map_size = 260 | altitude_m = <!-- Enter a number for altitude in meters (m) --> | altitude_ref = | relief = yes |...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
spomeniki
Vrstica 34:
| built =
| abandoned =
| epochs = [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidi]], [[Sasanidsko csarstvocesarstvo|Sasanidi]]
| cultures = [[Perzijci|perzijska]]
| dependency_of =
Vrstica 54:
 
 
'''Nakš-e Rostam''' (dobesedno Rostamov muralrelief, [[Perzijščina|perzijsko]] نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in [[nekropola]] 12 km severozahodno od [[Perzepolis]]a v Provinci Fars, [[Iran]].
 
Nadišče je zbirka starodavnih iranskih skalnih reliefov, vklesanih v gorsko steno, in zadnje počivališče [[Ahemenidi|ahemenidskih]] kraljev, med katerimi sta najslavnejša [[Darej I. Veliki]] in njegov sin [[Kserks I.]] Nakš-e Rostam ima velik pomen za zgodovino Irana in Irancev, saj vsebuje več arheoloških najdišč, ki so jih v več kot tisočletju v steno vklesali [[Elamiti]], [[Ahemenidi]] in [[Sasanidi]]. Leži samo nekaj sto metrov od Nakš-e Radžaba s še štirimi sasanidskimi reliefi. Trije so posvečeni kraljem, eden pa visokemu svečeniku.
Vrstica 61:
 
Tik pod grobnicami Ahemenidov in blizu tal so skalni reliefi z velikimi podobami sasanidskih kraljev. Nekateri se srečujejo z bogovi, drugi pa se bojujejo. Najbolj znana je podoba [[Šapur I.|Šapurja I.]] na konju, ob katerem se mu podrejeno priklanjata rimska cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] in [[Filip Arabec]], ki drži Šapurjevega konja. Pod njim leži mrtvi cesar [[Gordijan III.]], ki bi lahko bil tudi kdo drug. Prizor spominja na bitko pri Edesi leta 260, v kateri je bil kot edini rimski cesar ujet Valerijan. Njegovo ujetništvo je za Rimljane pomenilo trajno ponižanje. Sasanidski reliefi jasno nakazujejo, da se je njihova dinastija poskušala povezati s slavo prejšnjega Ahemenidskega cesarstva.<ref>Herrmann and Curtis; Canepa, str. 62, 65–68.</ref>
 
==Spomeniki==
{{wide image|Naghsh-e rostam, Irán, 2016-09-24, DD 20-24 PAN.jpg|700px|Panorama Nakš-e Rostama}}
[[Slika:Xerxes tomb at Naqsh-e Rostam- upper register (4614878357).jpg|thumb|Zgornji register ahemenidske grobnice Kserksa I.]]
 
Najstarejši relief v Nakš-e Rostamu je iz okoli leta 1000 pr. n. št. Čeprav je hudo poškodovan, je na njem še vedno vidna medla podoba moškega z nenavadnim pokrivalom, ki naj bi bil [[Elamiti|Elamit]].<ref>Morteza KHANIPOOR in drugi. "The reliefs of Naqš-e Rostam and a reflection on a forgotten relief". ''Iran, Historia i Świat'', '''6''' (2017): 55-68.</ref> Moški je bil del večjega prizora, ki je bil večinoma odstranjen na ukaz [[Bahram II.|Bahrama II.]] Moški z nenavadnim pokrivalom je dal najdišču ime Nakš-e Rostam – Rostamov relief, ker je bilo lokalno prebivalstvo prepričano, da predstavlja mitskega junaka Rustama.
 
===Ahemenidske grobnice===
Na najdišču so štiri grobnice ahemenidskih kraljev, vklesane v steno precej visoko nad tlemi. Zaradi značilnega zunanjega videza jih imenujejo tudi Perzijski križi. Vhodi v grobnice so na sredini križev. Za vhodi so majhne komore s sarkofagi kraljev. Vodoravne preklade nad vhodi naj bi bile kopije vhoda v [[Perzepolis]].
 
Ena od grobnic, v kateri je napis ''"parsa parsahja putra arija arijačitra"'', ki pomeni ''"Parsi, sin Parsija, arijca iz arijske družine"''<ref>''"I am Darius"''.</ref> je nedvomno pripadala [[Darej I.|Dareju I.]] (okoli 522-486 pr. n. št.). Za druge tri velja, da so pripadale [[Kserks I.|Kserksu I.]] (okoli 486-465 pr. n. št.), [[Artakserks I.|Artakserksu I.]] (okoli 465-424 pr. n. št.) in [[Darej II.|Dareju II.]] (okoli 423-404 pr. n. št.). Vrstni red grobnic od leve proti desni je naslednji: Darej II., Artakserks I., Darej I. in Kserks I. Pripadnost drugih grobnic je dokaj špekulativna, ker podobe na reliefih niso mišljene kot portreti posameznikov.<ref name=ref1/>
Peta nedokončana grobnica bi lahko bila grobnica [[Artakserks III.|Artakserksa III.]], ki je vladal največ dve leti, a je najverjetneje pripadala [[Darej III.|Dareju III.]] (okoli 336-330 pr. n. št.), zadnjemu kralju iz Ahemenidske dinastije. Grobnice so bile izropane po [[Aleksander Veliki|Aleksandrovi]] osvojitvi Ahemenidskega cesarstva.
 
==Sklici==