Nakš-e Rostam: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Nakš-e Rostam | native_name = نقش رستم | native_name_lang = fa | alternate_name = | image = Naqsh-e_rostam.JPG | image_size = 260px | alt = | caption = | map = | map_type = Iran | map_alt = | map_caption = | map_size = 260 | altitude_m = <!-- Enter a number for altitude in meters (m) --> | altitude_ref = | relief = yes |...
(ni razlike)

Redakcija: 11:47, 5. avgust 2021


Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov mural, perzijsko نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.

Nakš-e Rostam
نقش رستم
Nakš-e Rostam se nahaja v Iran
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam
LokacijaMarvdašt
RegijaProvinca Fars
Iran Iran
Koordinati29°59′20″N 52°52′29″E / 29.98889°N 52.87472°E / 29.98889; 52.87472
Tipnekropola
Zgodovina
ObdobjeAhemenidi, Sasanidi
Kultureperzijska
UpravaOrganizacija za kulturno dediščino, obrti in turizem

Nadišče je zbirka starodavnih iranskih skalnih reliefov, vklesanih v gorsko steno, in zadnje počivališče ahemenidskih kraljev, med katerimi sta najslavnejša Darej I. Veliki in njegov sin Kserks I. Nakš-e Rostam ima velik pomen za zgodovino Irana in Irancev, saj vsebuje več arheoloških najdišč, ki so jih v več kot tisočletju v steno vklesali Elamiti, Ahemenidi in Sasanidi. Leži samo nekaj sto metrov od Nakš-e Radžaba s še štirimi sasanidskimi reliefi. Trije so posvečeni kraljem, eden pa visokemu svečeniku.

Nakš-e Rostam je nekropola Ahemenidske dinastije, ki je vladala od leta 550 do 330 pr. n. št. V steno so vklesane štiri njihove velike grobnice, ki imajo v glavnem arhitekturno okrasje. Velike plošče nad vhodi so po vsebini zelo podobne. Na njih so podobe kraljev, ki jim bog podeljuje oblast, in nizi manjših podob oseb, ki prinašajo darove, med katerimi so tudi vojaki in uradniki. Pripadniki različnih družbenih razredov se močno razlikujejo po velikosti. Vhod v vsako grobnico je na sredini velikega križa in vodi v majhno komoro, kjer je v sarkofagu ležal kralj.[1]

Tik pod grobnicami Ahemenidov in blizu tal so skalni reliefi z velikimi podobami sasanidskih kraljev. Nekateri se srečujejo z bogovi, drugi pa se bojujejo. Najbolj znana je podoba Šapurja I. na konju, ob katerem se mu podrejeno priklanjata rimska cesarja Valerijan in Filip Arabec, ki drži Šapurjevega konja. Pod njim leži mrtvi cesar Gordijan III., ki bi lahko bil tudi kdo drug. Prizor spominja na bitko pri Edesi leta 260, v kateri je bil kot edini rimski cesar ujet Valerijan. Njegovo ujetništvo je za Rimljane pomenilo trajno ponižanje. Sasanidski reliefi jasno nakazujejo, da se je njihova dinastija poskušala povezati s slavo prejšnjega Ahemenidskega cesarstva.[2]

Sklici

  1. Cotterell, str. 162; Canepa, str. 57–59, 65–68.
  2. Herrmann and Curtis; Canepa, str. 62, 65–68.