Jože Plečnik: razlika med redakcijama

dodanih 129 zlogov ,  pred 2 mesecema
m
brez povzetka urejanja
m
Povečano zanimanje za Plečnika se je v svetu pojavilo v obdobju [[postmodernizem|postmodernizma]] v arhitekturi, ko je ponovno postala priljubljena raba historičnih arhitekturnih elementov. Ker je Plečnik rad uporabljal klasične elemente in jih med seboj poljubno mešal, obenem pa je to počel v času, ko so bili klasični arhitekturni stili že davno preživeti, predstavlja v svetovni arhitekturi zanimivo posebnost.
 
Že v osemdesetih letih, v večji meri pa po vključitvi v EU in seriji razstav v Evropi (Pariz: 1986, Praga (Arhitektura za novo demokracijo, 1996) in izven nje so Plečnikove stavbe postale priljubljene turistične znamenitosti. V Ljubljani mestna občina poleti celo plačuje v Plečnika preoblečenega igralca, da se v turistični sezoni sprehaja po mestnih ulicah. Ljubljana ima številne Plečniku posvečene javne spomenike. Noben drug ustvarjalec ali pomemben Slovenec nima toliko spomenikov. Poprsja ali reliefi različnih umetnikov so postavljeni: [[Kranjski deželni dvorec|vrt pred sedežem univerze na Kongresnem trgu]], [[Križanke|Križanke ob velikem dvorišču]], [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazija Jožeta Plečnika (v glavni veži)]], [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|Trnovska cerkev (na vhodnem pročelju)]], [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo (v vhodni veži)]], NUK (v kleti); in ob Eipprovi ulici ("raćunalo"). Manj posrečen portretni relief J. Plečnika je v Slovenskem etnografskem muzeju. Narodna galerija hrani Savinškov model za Plečnikov spomenik. S stebrom (avtor Edvard Ravnikar) je označen prostor Plečnikove rojstne hiše v Gradišču. Odnos med Plečnikom in Ljubljano pogosto nekoliko površno primerjajo s tistim med [[Antoni Gaudí|Antonijem Gaudíjem]] in [[Barcelona|Barcelono]]. Dosje »Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi« je bil od 2015 na poskusnem seznamu za uvrstitev med [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno kulturno dediščino]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/kultura/razno/plecnikova-dolga-pot-do-unesca.html |title= Plečnikova dolga pot do Unesca |date=2015-03-04 |last=Megla |first=Maja |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2016-04-14}}</ref> Delno spremenjenspremenjena dosjenominacija brez objektov v Pragi in s poudarki na ureditvah za meščane ter pri plemenitenju mesta in spremembi provincialnega mesta v narodno prestolnico je bil vpisan v seznam Unescove kulturne dediščine 28. junija 2021.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/se-bodo-plecnikova-dela-uvrstila-na-unescov-seznam-odlocitev-pade-danes.html |title=Izbrana Plečnikova dela vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO |first=Kaya |last=Kamenarič |date=2021-07-28 |work=24ur.com |accessdate=2021-08-28}}</ref>
 
== Seznam del ==
1.476

urejanj