Demografija Hrvaške: Razlika med redakcijama

[[Demografska statistika|Demografske]] značilnosti prebivalstva [[Hrvaška|Hrvaške]] so znane s popisi, ki se običajno izvajajo v desetletnih presledkih in jih analizirajo različni statistični uradi od leta 1850. Hrvaški statistični urad to nalogo opravlja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zadnji popis na Hrvaškem je bil opravljen aprila 2011. Stalno prebivalstvo Hrvaške je napo popisu leta 2011 doseglo 4,29 milijona stalnih prebivalcev. Gostota prebivalstva je 75,8 prebivalca na kvadratni kilometer, celotna pričakovana življenjska doba na Hrvaškem ob rojstvu pa je bila leta 2018 78,2 leta. Prebivalstvo se je neprestano povečevalo (z izjemo popisov po dveh svetovnih vojnah) z 2,1 milijona leta 1857 do leta 1991, ko je doseglo svoj vrh na 4,7 milijona. Od leta 1991 hrvaška smrtnost nenehno presega rodnost; naravna stopnja rasti prebivalstva je negativna. Hrvaška je v četrti (ali peti) stopnji demografske tranzicije. Glede na starostno strukturo prebivalstvo prevladuje segment od 15 do 64 let. Povprečna starost prebivalstva je 43,4 let, razmerje med spoloma v celotni populaciji pa je 0,93 moških na 1 žensko. Država naj bi do leta 2045 izgubila 350.000 državljanov.<ref>{{Navedi splet|url=http://gamapserver.who.int/gho/interactive_charts/mbd/life_expectancy/atlas.html|title=WHO Life Expectancy at birth}}</ref><ref>Gatarić, Lj., "Do 2030. Hrvatska će imati 350.000 stanovnika manje" (By 2030 Croatia will have 350.000 less citizens), Večernji list, January 5th & 6th 2015, #18309, pages 6–7 (in Croatian)</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.un.org/icty/pressreal/2007/pr1162e-summary.htm|title=Summary of judgement for Milan Martić}}</ref>

Na Hrvaškem živijo večinoma [[Hrvati]] (90,4%), manjšine pa so [[Srbi]] (4,36%) in 21 drugih narodnosti (vsak po manj kot 1%). Demografsko zgodovino Hrvaške zaznamujejo znatne selitve, vključno s prihodom Hrvatov na območje rasti [[Madžarščina|madžarskegamadžarsko]] in [[Nemščina|nemško]] govorečega prebivalstva po združitvi Hrvaške in [[Madžarska|Madžarske]] ter s pridružitvijo [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]], migracijami, ki so jih sprožile osmanskeosmanski osvojenostivpadi in  rast italijansko govorečega prebivalstva v [[Istra|Istri]] in v [[Dalmacija|Dalmaciji]] v času [[Beneška republika|beneške vladavine]]. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] se je madžarsko prebivalstvo zmanjšalo, nemško govoreče prebivalstvo pa je bilo po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] prisiljeno ali prisiljeno oditi, podobno usodo pa je doživelo tudi [[Italijani|italijansko prebivalstvo]]. Konec 19. stoletja in 20. stoletje so zaznamovale obsežne gospodarske migracije v tujino. Štirideseta in petdeseta leta v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] so zaznamovale notranje migracije v Jugoslaviji, paprav tako tudi [[urbanizacija]]. ZadnjeZadnja pomembnepomembna selitveselitev soje bilebila posledica [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|hrvaške osamosvojitvene vojne]], ko je bilo razseljenih več sto tisoč ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2016/htm/e11_RH.html|title=Census 2011 First Results}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dzs.hr/Hrv/important/Notices/projekcije_stanovnistva_2004-2051.pdf|title=Projekcija stanovništva Republike Hrvatske 2004.&nbsp;– 2051.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/ljetopis/2010/SLJH2010.pdf|title=2010 – Statistical Yearbook of the Republic of Croatia}}</ref>

Uradni jezik je [[Hrvaščina]] je uradni jezik, vendar se v nekaterih enotahlokalnih lokalneupravnih upraveenotah uradno uporabljajo tudi manjšinski jeziki. HrvaškiHrvaščino kot materni jezik razglasipriznava 95,60% prebivalstva. Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da 78% Hrvatov trdi, da pozna vsaj en tuji jezik - najpogosteje [[Angleščina|angleščino]]. Glavne vere na Hrvaškem so [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] (86,28%), vzhodno [[Pravoslavje|pravoslavljepravoslavje]] (4,44%) in [[islam]] (1,47%). Pismenost na Hrvaškem je 98,1%. Delež prebivalstva, starega 15 let in več, ki je doseglo akademske stopnje, se je od leta 2001 hitro povečeval, do leta 2008 se je podvojil in dosegel 16,7%. Ocenjuje se, da se 4,5% BDP porabi za izobraževanje. Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje je na voljo v hrvaščini in v jezikih priznanih manjšin. Hrvaška ima univerzalni sistem zdravstvenega varstva in je leta 2010 je država porabila 6,9% svojega BDP za zdravstveno varstvo. Neto mesečni dohodek v septembru 2011 je v povprečju znašal 5.397 kun (približno 729 evrov). Najpomembnejši viri zaposlovanja v letu 2008 so bili predelovalna industrija, trgovina na debelo in drobno ter gradbeništvo. Januarja 2020 je bila stopnja brezposelnosti 8,4%. Hrvaški srednji ekvivalent dohodka gospodinjstva je na vrhu povprečnega standarda kupne moči desetih držav, ki so se EU pridružile leta 2004, hkrati pa zaostaja za povprečjem EU. Po popisu leta 2011 je bilo zabeleženih skupaj 1,5 milijona zasebnih gospodinjstev, ki so večinoma imela lastna stanovanja. Povprečna stopnja urbanizacije na Hrvaškem je 56%, povečanjev mestnegazadnjem prebivalstvačasu inse zmanjšanjepovečuje podeželskegamestno prebivalstvaprebivalstvo, zmanjšuje se podeželsko prebivalstvo.<ref>{{Navedi revijo|date=June 1998|title=The demographic situation in Croatia|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=14991|magazine=Geoadria}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/croatia/|title=World Factbook}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=June 2009|title=Početak demografske tranzicije u Hrvatskoj|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jez|magazine=Anali Zavoda Za Povijesne Znanosti Hrvatske Akademije Znanosti i Umjetnosti U Dubrovniku}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.tqa.tas.gov.au/4DCGI/_WWW_doc/006107/RND01/GG833_report_02.pdf|title=GG833 Geography: 2002 External Examination Report}}</ref>