Gundišapur: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Gundišapur |native_name = {{plainlist| * {{lang|pal|{{strong|{{large|{{rtl-lang|pal|𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩}}}}}}}} * {{lang|fa|{{strong|{{large|{{rtl-lang|fa|گندیشاپور}}}}}}}} }} |alternate_name = Weh-Antiyok-Shapur |image = 260px |caption = Ruševine Gund...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 16:
 
|location = Provinca Huzistan, <br> {{IRN}}
|region = Iranska planotaIransko nižavje
|type = naselje
|part_of = [[Sasanidsko cesarstvo]]
Vrstica 31:
|designation1_offname =
}}
 
'''Gundišapur''' ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎,Weh-Andiōk-Šābuhr; [[Perzijščina|novoperzijsko]] گندی‌شاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj [[Šapur I.]] V mestu je bila bolnišnica z zdravniško šolo, knjižnica in visokošolsko središče. Gundišapur so prepoznali v obsežnih ruševinah južno od Šahabada, vasi 14 km jugovzhodno od Dezfala na cesti, ki pelje v Šuštar v sedanji iranski provinci Huzistan v jugozahodnem Iranu. Arheološko najdišče ni organizirano in zgleda kot kup razbite keramike.
 
V slavo starega mesta in njegov splošni zgodovinski pomen so nekateri znanstveniki začeli dvomiti. Zlasti vprašljiv je obstoj mestne bolnišnice.<ref>Dols (1987).</ref> Vlogo, ki jo je imel Gondišapur (ali Gundišapur) v svetovni zgodovini je izpostavil avstrijski filozof, pedagog in ustanovitelj antropozofije Rudolf Steiner.<ref>"Anthroposophical Leading Thoughts: The Apparent Extinction of Spirit-Knowledge in Modern Times". wn.rsarchive.org. Pridobljeno 30. julija 2016.</ref><ref>"Academy of Gondishapur, The - SCHOEFFLER, HERBERT". www.rudolfsteinerbookcentre.com.au. Pridobljeno 30. julija 2016.</ref><ref>Sease, Virginia; Schmidt-Brabant, Manfred (1. januar 2003). ''Paths of the Christian Mysteries: From Compostela to the New World''. Temple Lodge Publishing. ISBN 9781902636436.</ref><ref>"Aspects of the Occult Significance of the Year 1998 | threeman.org". threeman.org. Pridobljeno 30. julija 2016.</ref>
 
Mesto je začelo propadati po [[Islam|muslimanski]] osvojitvi Perzije. Vdalo se je leta 638, vendar je tudi v islamskem obdobju ostalo pomembno središče. Jakub ibn-Lajt al-Safar, ustanovitelj [[Safaridi |Safaridske dinastije]], je zadnja tri leta pred nenadno smrtjo imel Gundišapur za svojo rezidenco. Njegova grobnica je bila eno od najpomembnejših krajev v mestu.<ref>Alireza Shapour Shahbazi, Lutz Richter-Bernburg. ''GONDĒŠĀPUR''. Encyclopaedia Iranica.</ref>
 
==Ime==
Srednjeperzijska beseda ''Gondēšāpūr'' (ali ''Gundēšāpūr'') je popačenka. Nastala je morda iz zraza ''wandēw Šāpūr'', ki pomeni "Šapurjeva pridobitev",<ref>''"Gondēshāpūr"''. Encyclopaedia of Islam.</ref> ali iz ''Gund-dēz-i Shāpūr'', ki pomeni "Šapurjeva vojaška trdnjava",<ref>''"GONDĒŠĀPUR"''. Encyclopædia Iranica.</ref><ref>Potts, D. T. (1999). ''The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State''. Cambridge University Press. str. 421. ISBN 9780521564960.</ref> ali iz ''Weh-Andiyok-Shāpūr'', ki pomeni "boljši od Šapurjeve [[Antiohija|Antiohije]]".
 
V klasični [[Sirščina|sirščini]] se je mesto imenovalo ܒܝܬ ܠܦܛ, Bēth Lapaṭ,<ref>Thomas A. Carlson in drugi. "Beth Lapaṭ — ܒܝܬ ܠܦܛ ". ''The Syriac Gazetteer''. Zadnja posodobitev 14. januarja 2014 http://syriaca.org/place/35.</ref> v [[Grščina|grščini]]
Bendosabora, v [[Arabščina|arabščini]] جنديسابور‎, Jundaysābūr in v novi [[Perzijščina|perzijščini]] گندی‌شاپور‎.
 
==Vzpon==
Gundišapur je bil eno od največjih mest v perzijski provinci Huzistan. Upravno okrožje Gundišapurja je vključevalo bližnji mesti [[Susa]] in Mihridžankadak, ki sta sicer spadali v drugo provinco.<ref>Frye (1975a), str. 10–11.</ref>
 
Večina strokovnjakov meni, da je Šapur I. ustanovil mesto potem, ko je premagal rimsko vojsko pod poveljstvom cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijana]]. Gundišapur je bil garnizijsko mesto, v katerem je bilo tudi veliko rimskih vojnih ujetnikov. Šapur I. je izbral Gundišapur za svojo prestolnico.
 
V prestolnici je živela tudi njegova žena, hčerka rimskega cesarja [[Avrelijan]]a. S seboj je pripeljala dva grška zdravnika, ki sta se tam naselila in poučevala [[Hipokrat]]ovo medicino.
 
Leta 489 je bizantinski cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] ukazal zapreti [[Nestorijanstvo|nestorijansko]] teološko in znanstveno središče v [[Şanlıurfa|Edesi]], ki se je preselilo v [[Nisibis |Nisibis]]<ref>''University of Tehran Overview/Historical Events''. Arhivirano 3. februarja 2011 na Wayback Machine.</ref> ali Nisibīn, ki je bil takrat pod perzijsko oblastjo in je imel svoje posvetne fakultete v Gundišapurju. Tukaj so učenjaki skupaj s poganskimi filozofi, ki jih je [[Justinijan I.]] leta 529 izgnal iz [[Atene|Aten]], izvedli pomembne raziskave v [[Medicina|medicini]], [[Astronomija|astronomiji]] in [[Matematika|matematiki]].<ref>Hill (1993), str. 4.</ref>
 
Med vladanjem sasanidskega monarha [[Kozrav I.|Kozrava I.]] (531-579) se je Gundišapur imenoval Anuširavan (Nesmrtni). Grki in Rimljani so ga imenovali Hosroes. Mesto je postalo znano po medicini in učenosti. Kozrav I. je dal zatočišče številnim grškim filozofom, nestorijanskim Asircem, ki so pobegnili pred verskimi preganjanji v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]]. Kralj je beguncem naročil prevajanje grških in sirskih besedil v pahlavi. Prevedli so različna dela iz medicine, astronomije, astrologije, filozofije in uporabnih obrti.
 
Anuširavan se je obrnil tudi proti vzhodu in tja poslal slavnega zdravnika [[Borzuje|Borzujo]], da je v Gundišapur povabil indijske in kitajske učenjake. Ti obiskovalci so prevajali indijska besedila o astronomiji, astrologiji, matematiki in medicini ter kitajska besedila o zeliščni medicini in veri. Borzuje naj bi takrat priljubljeno indijsko ''Pančatantro'' sam prevedel iz [[sanskrt]]a v perzijsko ''Kelile væ Demne''.
 
Veliko Asircev se je v Gundišapurju naselilo v 5. stoletju. Skoraj vsi so bili doktorji medicine iz [[Şanlıurfa|Urfe]], ki je bila v tistem času vodilno medicinsko središče.<ref>"Archived copy" (PDF). Arhivirano iz izvirnika (PDF) 2. oktobra 2008. Pridobljeno 28. avgusta 2008.</ref> Poučevanje na Akademiji je potekalo v [[Sirščina|sirskem]] jeziku, dokler niso mesta in šol v 7. stoletju uničili muslimanski osvajalci.<ref>Frye (1975b), str. 397.</ref>
 
==Sklici==