Gradišče: Razlika med redakcijama

V Sloveniji so gradišča postavljali pretežno na vzpetinah v [[železna doba|mlajši ali starejši železni dobi]] ([[Stična]], [[Brinjeva gora nad Zrečami]], [[Vače]], [[Magdalenska gora]], Poštela na Pohorju, [[Volčji Grad]], [[grad Mirna]], [[Malijevo gradišče|grad Mali]]). Okrog velikih osrednjih gradišč je v posameznih predelih nastala vrsta manjših, ki so bila verjetno v gospodarski odvisnosti od središča. Pod [[starorimska civilizacija|Rimljani]] so večino gradišč opustili. Višinske utrjene postojanke so postale znova pomembne v pozni antiki. Od [[4. stoletje|4. stoletja]] dalje je nastala vrsta manjših mestnih jeder, t. i. poznoantični [[kastel]]i ([[Rifnik nad Šentjurjem]], [[Ajdovski gradec, Sevnica|Ajdovski gradec]], [[Ajdna nad Potoki|Ajdna]]). V [[srednji vek|srednjem veku]] so nekatera gradišča služila za pribežališča.