|
=== Laktacijska amenoreja (LAM) ===
V obdobju dojenja zaradi spremenjenega hormonskega stanja do ovulacije ne pride. Redno in pogosto dojenje za dobo prvih šestih mesecev oz. do menstruacije ščiti pred zanositvijo.<ref>Rojnik B. "Dojenje kot kontracepcija – kje smo danes". ''Zdravniški vestnik'' 2003; 72(2): 195–204.</ref>
== Razprava ==
V zadnjih letih je okoli naravne metode načrtovanaj družine precej burne razprave, tako znotraj katoliške Cerkve, kot tudi zunaj.
Nekateri kritiki naravne metode so kritični že do samega imena, saj družina oz. otroci v katoliškem pojmovanju niso last oz. v domeni staršev, ampak so Božji dar. Zato je po mnenju teh kritikov vsakršno načrtovanje družine že samo po sebi sporno in se je potrebno držati tega, da bosta zakonca imel toliko otrok, kolikor (če sploh) jih bo Bog naklonil in zakonca z načrtovanjem družine ne smeta posegati v Božji načrt. Spričo tega so omenjeni krogi tudi kritični do spodbujanja k naravnemu načrtovanju družine, kateremu smo lahko priča v katoliških medijih (npr. Aleteia Slovenija: <nowiki>https://si.aleteia.org/2019/10/05/zakaj-imate-z-naravnim-nacrtovanjem-druzine-vajeti-najbolj-v-svojih-rokah/</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/10/05/zakaj-imate-z-naravnim-nacrtovanjem-druzine-vajeti-najbolj-v-svojih-rokah/|title=}}</ref> )
Kar precej kritik je tudi glede same metode in njenega prakticiranja, kar pa izvira iz nepoznavanja metode, saj večina kristjanov pozna le metodo z merjenjem temperature. Posebej med mladimi kristjani vlada prepričanje, da ni razlike med tem ali zakonca uporabita naravno metodo ali umetno (kondomi, tabletke), čemur se predvsem iz ženskih krogov pridružujejo tudi kritike, da mnoge ženske potrebujejo tabletke, da se lahko njihov menstrualni cikel ustali in se tako njihovi uporabi ne morejo izogniti. Osrednja zmota pa izhaja iz napačne percepcije metode z merjenjem temperature. Večina kristjanov je namreč prepričanih, da je namen naravne metode, da par oz. zakonca poiščeta dneve, ko ženska ni plodna in imata lahko spolne odnose brez <nowiki>''nevarnosti'' da bi ženska zanosila, zato mnogi naravno metodo imenujejo kar naravna kontracepcija (it. Metodi contraccettivi naturali). S tega vidika so upravičene tudi kritike do institucij in organizacij, kot je Fertility Care, ki se ''hvali''</nowiki> z »99,5% uspešnostjo pri ''preprečevanju'' zanositve« in jasno pozivajo, da par, ki si to metodo prakticira, se mora vzdržati spolnih odnosov v plodnih dneh, kar jasno kaže na napačno izhodišče in povsem nekatoliške predpostavke in nenazadnje tudi nerazumevanje naravne metode. Takšna prepričanja so popolnoma zmotna in povsem napačna in v popolnem nasprotju z namenom naravne metode. Namen naravne metode z merjenjem temperature v tem, da zakonca iščeta dneve, ko je ženska najbolj plodna, da je posledično čim več možnosti, da pride do spočetja otroka (temelječ na omenjeni predpostavki, da bo otrok toliko, kolikor jih bo Bog naklonil zakoncema).
Zaradi podpore naravni metodi načrtovanja družine, so mnogi katoličani tudi nekoliko kritični do teologije telesa, ki naj se ne bi več skladala s prvotnim učenjem sv. papeža Janeza Pavla II. ampak naj bi današnja teologija telesa bila produkt amerikanizacije in protestanizacije, ki naj bi izkrivili prvotni nauk. Iz zgoraj omenjenih napačnih promocij naravne metode je razumljiva napačna povezava naravne metode in teologije telesa ter njunih izkrivljanj.
Veliko kritik in napačnih percepcij je še vedno povezanih z besedno zvezo »odgovorno starševstvo«, ki ga v encikliki Humanae vitae uporablja že papež Pavel VI. Čeprav danes mnogi to napačno razumejo kot poziv k odgovornosti, da ne bi prišlo do nezaželene nosečnosti, je prvotni smisel tega izraza povsem drugačen: »Po tem, kar smo povedali, je utemeljeno, da je odgovorno starševstvo predvsem in tesno povezano z objektivnim naravnim redom, ki ga je postavil Bog in ki ga narekuje prava vest. Poslanstvo in odgovornost starševstva tudi zahteva, da zakonca priznata svojo dolžnost do Boga, do samih sebe, do drugžine in do družbe, in to po pravilni lestvici vrednot. Iz tega sledi, da zakonca pri posredovanju življenja ne moreta ravnati samovoljno, češ, saj smeta sama in svobodno določati, kaj je pravilna pot. Zoper to mišljenje izjavlja stalni nauk Cerkve, da sta dolžna svoje ravnanje uskladiti z ustvarjalnim božjim načrtom, ki ga izraža sama narava zakona in narava zakonskih dejanj.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=humanae vitae|publisher=Družina|year=1968|location=Ljubljana|page=14}}</ref>« (Humanae vitae št. 10) Papež kasneje tudi dodaja: »Za upravičenost zakonskih dejanj, namenoma narejenih za nerodovitna, ni dovoljeno imeti kot veljavni sledeči utemeljitvi: treba je izbrati tisto zlo, ki se zdi manjše; preprečujoča dejanja so s predhodnimi ali sledečimi rodovitnimi dejanji celota in so zato z njimi vred ena in ista nravno dobra dejanja. Res je včasih dovoljeno dopustiti manjše zlo; da se izognemo večjemu ali da pospešujemo večje dobro. Nikdar pa ni dovoljeno, tudi iz zelo važnih razlogov ne, delati slabo, da bo iz njega prišlo dobro. /.../ Moti se potemtakem, kdor misli, da more zkaonsko dejanje, smaovoljno narejeno za nerodovitno, kar je samo v sebi nečastno, postati neoporečno zaradi celote rodovitnih dejanj vsega zakonskega življenja.<ref name=":2" />« (Humanae vitae št. 14)
== Vir ==
|
