Redakcija: 15:03, 30. julij 2021 uredi Icjt (pogovor \| prispevki) 59 urejanj m Oblikovni popravki Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:45, 2. avgust 2021 uredi razveljavi Icjt (pogovor \| prispevki) 59 urejanj m Posodobljeni podatki ter oblikovni popravki (prilagojen vrstni red slik za branje besedila tudi iz mobilne naprave) Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 6: Investicija v gradnjo in razgradnjo nuklearne elektrarne je relativno visoka, visoki so tudi stroški skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva, medtem ko so samo gorivo in ostali obratovalni stroški relativno nizki. Zaradi stabilnosti proizvodnje se jedrske elektrarne uporablja predvsem za stalno zagotavljanje pokrivanja osnovnih potreb po električni energiji – t.i. »obratovanje v pasu«. Sodobni reaktorji potrebujejo menjavo goriva vsakih 18 mesecev, postopek menjave in hkratnega vzdrževanja vitalnih delov (''remont'') traja nekaj tednov.<ref name="student">{{navedi splet \|url=https://radiostudent.si/znanost/odprti-termin-za-znanost/drugi-blok-nuklearne-elektrarne-kr%C5%A1ko \|title=DRUGI BLOK NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO \|accessdate=28.10.2019 \|date=15.7.2019 \|format= \|work=[[Radio Študent]] }}</ref> Neposredni kazalec izkoriščenosti iz goriva nastale energije v uporabno električno energijo pri jedrskih elektrarnah je približno 90 %; za primerjavo: kazalec izkoriščenosti pri vetrni elektrarni je približno 30 %, pri elektrarni na sončne celice pa 10-20 %. Pri upoštevanju porabe energijo za gradnjo, vzdrževanje in razgradnjo se ti kazalci med viri sicer lahko spremenijo. Na območju Slovenije deluje ena jedrska elektrarna, [[Jedrska elektrarna Krško]], ki proizvede približno 40 ~~odstotkov~~% vse proizvedene električne energije v Sloveniji. Gre za edino jedrsko elektrarno na področju nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija\|Jugoslavije]], ki deluje od leta 1981 in bo po vsej verjetnosti obratovala vse do leta 2043. Zgrajena je bila na podlagi samoupravnega sporazuma med [[Socialistična republika Hrvaška\|SR Hrvaško]] in [[Socialistična republika Slovenija\|SR Slovenijo]], ki sta vsaka vložili polovico sredstev in od zagona tudi po razglasitvi neodvisnih držav prejemata vsaka polovico proizvedene električne energije.<ref name="24ur-NEK">{{navedi splet \|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nuklearna-elektrarna-krsko-zgodba-o-zaupanju-ki-se-je-gradila-desetletja.html \|title=Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja \|accessdate=22.10.2019 \|date=16.7.2019 \|format= \|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Uporaba po svetu == [[Slika:Kernkraftwerk Grafenrheinfeld - 2013.jpg\|thumb\|Obdan s hladilnimi stolpi je v polkrožnem objektu zaščiten jedrski reaktor\|~~246x246_pik~~292x292px]] ~~[[Slika:Nuclear power station.svg\|thumb\|left\|Razširjenost jedrske energije v svetu leta 2017.~~ Jedrske elektrarne trenutno uporablja 31 držav. Večina jih stoji v Evropi, Severni Ameriki, Vzhodni Aziji in Južni Aziji. Največji proizvajalec jedrske energije so Združene države Amerike, medtem ko Francija z njihovo pomočjo zadovolji največji delež svojih potreb po električni energiji. Leta 2010, še pred [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči\|jedrsko nesrečo v Fukušimi]], se je pričakoval zagon povprečno 10 reaktorjev letno; po podatkih Svetovnega združenja za jedrsko energijo (''World Nuclear Association'') pa je med letoma 2007 in 2009 od načrtovanih 17 civilnih reaktorjev pričelo obratovati le 5.<ref name="ditt" /> Leta 2012 je proizvodnja elektrike s pomočjo jedrske energije dosegla najnižji nivo po letu 1999.<ref name="wna13">{{cite web \|url=http://www.world-nuclear-news.org/NN_Nuclear_power_down_in_2012_2006131.html \|title=Nuclear power down in 2012 \|author=WNA \|date=20.6.2013 \|work=World Nuclear News }}</ref><ref name="intro">{{cite web\|url=http://www.world-nuclear.org/info/inf104.html\|title=The Nuclear Renaissance\|publisher=}}</ref> Najintenzivnejši program izgradnje jedrskih elektrarn trenutno izvaja Kitajska – v izgradnji je 11 novih reaktorjev<ref name="Nuclear Power in China">,{{cite web\|url=http://www.world-nuclear.org/info/inf63.html\|title=China Nuclear Power - Chinese Nuclear Energy\|publisher=}}</ref> – poleg tega pa je v izgradnji še znatno število novih reaktorje v Rusiji, Indiji in Južni Koreji. Po drugi strani pa bo v naslednjih 10–15 letih potrebno zaustaviti najmanj 100 manjših in starejših reaktorjev.<ref name="ditt">Michael Dittmar. [http://www.smh.com.au/business/taking-stock-of-nuclear-renaissance-that-never-was-20100817-128ky.html Taking stock of nuclear renaissance that never was] ''Sydney Morning Herald'', 18.8.2010.</ref> Nekatere države so jedrske elektrarne uporabljale v preteklosti, trenutno pa nimajo nobene operativne. Primer je npr. [[Italija]], ki je na referendumu leta 1987 izglasovala in do 1990 izvedla zaprtje vseh jedrskih elektrarn. [[Kazahstan]] in [[Armenija]] načrtujeta ponovno oživitev proizvodnje električne energije s pomočjo jedrske elektrarne. [[Belorusija]] načrtuje ~~zagon svoje prve elektrarne konec leta 2019. Projekt financira [[Rusija]].~~ Več držav trenutno uporablja jedrske elektrarne, vendar načrtujejo njihovo postopno zapiranje brez izgradnje novih. Primer so [[Belgija]], [[Nemčija]], [[Španija]] in [[Švica]]. Nekaj držav o tem še razmišlja, npr. [[Nizozemska]], [[Švedska]], [[Tajvan]]. [[Avstrija]] ni nikoli pričela uporabljati sicer popolnoma zgrajene elektrarne. Zaradi finančnih, političnih in tehničnih vzrokov Kuba, Libija, Severna Koreja in Poljska niso nikoli do konca zgradile svojih prvih elektrarn, Avstralija, [[Azerbajdžan]], [[Gruzija]], [[Gana]], [[Irska]], [[Kuvajt]], [[Oman]], [[Peru]], [[Singapur]] in [[Venezuela]] pa niso nikoli niti pričeli z gradnjo svojih načrtovanih prvih jedrskih elektrarn.<ref name="gl2011">{{cite web \|url=http://www.greenleft.org.au/node/47834 \|title=Germany: Nuclear power to be phased out by 2022 \|author=Duroyan Fertl \|date=5.6.2011 \|work=Green Left }}</ref><ref>{{cite news \|url=https://www.nytimes.com/2011/05/26/business/global/26nuclear.html?_r=1 \|title=Switzerland Decides on Nuclear Phase-Out \|author=James Kanter \|date=25.5.2011 \|work=New York Times \|page= }}</ref> ]] [[Slika:Nuclear Energy by Year.svg\|thumb\|Časovnica pričetkov in zaključkov obratovanja jedrskih kapacitet od 1950-ih dalje.<ref name="IAEA">{{cite web\|url=http://www.iaea.org/PRIS/WorldStatistics/OperationalReactorsByCountry.aspx\|title=Operational & Long-Term Shutdown Reactors\|date=13.4.2013\|publisher=IAEA\|accessdate=14.4.2013}}</ref> Pozitivne vrednosti pomenijo priklopljene, negativne pa odklopljene kapacitete. Vrstica 41 ⟶ 25: \|} \|420x420px]] [[Slika:АЭС Европы.png\|thumb\|~~312x312px~~420x420px\|Jedrske elektrarne v Evropi]]V svetu je približno 10 % vse električne energije proizvedene v jedrskih elektrarnah, ki obratujejo v 33 državah. Konec leta 2019 je obratovalo skupni 448 jedrskih reaktorjev. 13 držav je leta 2020 vsaj četrtino električne energije proizvedlo iz jedrske energije. Največ je proizvedla Francija, kar 70,6 %, nato Slovaška (53,1 %), Ukrajina (51,2 %) in Madžarska (48 %). Medtem ko ZDA, kjer je največ jedrskih elektrarn na svetu, dobijo le dobrih 20 % električne energije iz svojih 96 jedrskih elektrarn. V zadnjih letih se je najbolj povečal delež proizvodnje iz jedrske energije na Kitajskem.▼ ~~\|313x313_pik]]~~ ▲[[Slika:АЭС Европы.png\|thumb\|312x312px\|Jedrske elektrarne v Evropi]]V svetu je približno 10 % vse električne energije proizvedene v jedrskih elektrarnah, ki obratujejo v 33 državah. Konec leta 2019 je obratovalo skupni 448 jedrskih reaktorjev. 13 držav je leta 2020 vsaj četrtino električne energije proizvedlo iz jedrske energije. Največ je proizvedla Francija, kar 70,6 %, nato Slovaška (53,1 %), Ukrajina (51,2 %) in Madžarska (48 %). Medtem ko ZDA, kjer je največ jedrskih elektrarn na svetu, dobijo le dobrih 20 % električne energije iz svojih 96 jedrskih elektrarn. V zadnjih letih se je najbolj povečal delež proizvodnje iz jedrske energije na Kitajskem. Količinsko so z naskokom največji proizvajalec ZDA z 789.919 [[GWh]] jedrskih kapacitet 2020, sledi Kitajska z 344.746 GWh.<ref name="stats" /> Stanje decembra 2020 je: operativnih 448 reaktorjev z neto kapacitetami 397.777 [[MWe]] in 54 reaktorjev z neto kapaciteto 61.219 MWe v izgradnji. Od reaktorjev v izgradnji jih je 17 z 18.616 MWe na Kitajskem.<ref>{{Navedi splet\|url=https://www.world-nuclear.org/information-library/facts-and-figures/world-nuclear-power-reactors-archive/world-nuclear-power-reactors-and-uranium-requ-(4).aspx\|title=World Nuclear Power Reactors & Uranium Requirements\|date=22.07.2021\|accessdate=22.07.2021\|website=World Nuclear Association}}</ref> Vrstica 361 ⟶ 343: == Vrste oz. tipi jedrskih elektrarn == [[Slika:Pressurised water reactor slovene1.svg\|thumb\|506x506px\|Shema [[Tlačnovodni reaktor\|tlačnovodnega reaktorja]] (PWR – ''Pressurised Water Reactor'') – uporablja ga npr. [[Nuklearna elektrarna Krško]] in je z 69 % vseh reaktorjev najbolj razširjen tip v uporabi. Hladilni del za odvečno paro je običajno izpust v reko (Krško, shema) ali preko hladilnih stolpov v obliki širokih dimnikov (zgornja slika elektrarne v Franciji)]]▼ Obstaja vrsta različnih izvedb jedrskih elektrarn, ki jih v glavnem lahko razdelimo na to, kakšno vrsto goriva, [[Moderator (reaktor)\|moderatorja]] (upočasnjevalec [[Nevtron\|nevtronov]]) in hladila uporabljajo. Tipi jedrskih elektrarn so: * [[tlačnovodni reaktor\|'''Tlačnovodni reaktor''']] (PWR, angl. P''ressurized Water Reactor'') - Moderiran in hlajen z navadno vodo. V reaktorju je tako visok tlak, da voda ne zavre. Toplota se prenaša na sekundarni krog v uparjalniku, kjer nastaja para in poganja turbino. Tudi sovjetski/ruski reaktorji tipa VVER so tlačnovodni reaktorji. Reaktor tega tipa imamo tudi v [[Jedrska elektrarna Krško\|Nuklearni elektrarni Krško]]. * [[vrelovodni reaktor\|'''Vrelovodni reaktor''']] (BWR, angl. B''oiling Water Reactor'') - Moderiran in hlajen z navadno vodo. Voda v reaktorju vre, nastala para poganja turbino.▼ ▲[[Slika:Pressurised water reactor slovene1.svg\|thumb\|~~506x506px~~533x533px\|Shema [[Tlačnovodni reaktor\|tlačnovodnega reaktorja]] (PWR – ''Pressurised Water Reactor'') – uporablja ga npr. [[Nuklearna elektrarna Krško]] in je z 69 % vseh reaktorjev najbolj razširjen tip v uporabi. Hladilni del za odvečno paro je običajno izpust v reko (Krško, shema) ali preko hladilnih stolpov v obliki širokih dimnikov (zgornja slika elektrarne v Franciji)]] [[Slika:Boiling water reactor slovene.svg\|thumb\|570x570px\|Shematika vrelovodnega reaktorja (BWR – ''Boiling Water Reactor''), drugega najbolj razširjenega tipa reaktorja\|levo]]▼ ▲* [[vrelovodni reaktor\|'''Vrelovodni reaktor''']] (BWR, angl. B''oiling Water Reactor'') - Moderiran in hlajen z navadno vodo. Voda v reaktorju vre, nastala para poganja turbino. ▲[[Slika:Boiling water reactor slovene.svg\|thumb\|~~570x570px~~535x535px\|Shematika vrelovodnega reaktorja (BWR – ''Boiling Water Reactor''), drugega najbolj razširjenega tipa reaktorja~~\|levo~~]] * [[težkovodni reaktor\|'''Težkovodni reaktor''']] (PHWR, angl. ''Pressurized Heavy Water Reactor''; CANDU, angl. ''CANada – Deuterium – Uranium'') - Moderiran in hlajen s težko vodo. Voda v reaktorju ne vre. Težka voda v uparjalniku greje lahko vodo, nastala para poganja turbino.▼ ▲* [[težkovodni reaktor\|'''Težkovodni reaktor''']] (PHWR, angl. ''Pressurized Heavy Water Reactor''; CANDU, angl. ''CANada – Deuterium – Uranium'') - Moderiran in hlajen s težko vodo. Voda v reaktorju ne vre. Težka voda v uparjalniku greje lahko vodo, nastala para poganja turbino. * '''Plinsko hlajeni reaktor''' (GCR, angl. ''Gas Cooled Reactor;'' AGR, angl. ''Advanced Gas-cooled Reactor;'' HTGR, angl. ''High'' ''Temperature Gas-cooled Reactor).'' * '''Grafitni vodno hlajeni reaktor''' (LWGR, angl. ''Light Water Graphite Reactor) -'' Moderator je grafit, hladilo pa voda, ki v tlačnih ceveh ob gorivu vre. Ruska kratica teh reaktorjev je RBMK. Reaktor v Černobilu, kjer se je zgodila najhujša jedrska nesreča, je bil tega tipa. Vrstica 440 ⟶ 414: * kondenzator, * sistem za hlajenje kondenzatorja (pretočno hlajenje ali hladilni stolpi ali oboje). * Parna turbina, električni generator in kondenzator se nahajajo v ločeni stavbi, ki jo imenujemo turbinska zgradba. Vrstica 514 ⟶ 486: == Vloga jedrske elektrarne pri proizvodni elektrike == [[Slika:Sproščanje CO2 iz različnih elektrarn.png\|sličica\|~~326x326_pik~~343x343px\|Sproščanje CO2 iz različnih elektrarn]] Jedrska elektrarna ima zaradi svojega zanesljivega in neprekinjenega delovanja na polni moči ugoden vpliv na elektroenergetski sistem, saj zagotavlja: Vrstica 524 ⟶ 496: Jedrska energija ima veliko vlogo pri zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida (CO<sub>2</sub>), saj je trenutno edini tehnološko in ekonomsko razviti vir energije, ki je že dostopen in lahko v dovolj veliki meri nadomešča fosilna goriva (seveda je tak vir tudi hidroenergija, vendar je ta v veliki meri že izkoriščena). Primerjava sproščanja CO<sub>2</sub> iz posameznih vrst elektrarn je na sliki 2 in iz nje je jasno razvidno, da jedrske elektrarne sproščajo zgolj nekaj odstotkov CO<sub>2</sub>, ki ga za enako količino proizvedene energije sprostijo termoelektrarne. Vrstica 606 ⟶ 579: == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-jedrsko-varnost/ Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije] [https://www.icjt.org/ Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo] [http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/petko1073-B.pdf Analiza posledic zaprtja jedrskih elektrarn v Nemčiji (magistrsko delo)], Anja Petko, maj 2019 ''(v slovenščini)'' * [https://www.esvet.si/jedrska-energija/kako-deluje-jedrska-elektrarna Kako deluje jedrska elektrarna]

Jedrska elektrarna: Razlika med redakcijama