Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
popravljeno po strokovnih pripombah
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
Vrstica 15:
'''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka''' je izbor del slovenskega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Slovenija]], ki jo je Odbor za svetovno dediščino na svojem 44. zasedanju, ki se je začelo 16. julija 2021 na Kitajskem v Fudžouju, sledeč priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS), dne 28. julija 2021 vpisal na seznam svetovne dediščine.
 
Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: '''vodno os mesta''' (nabrežja [[Ljubljanica|Ljubljanice]] z [[Seznam mostov čez Ljubljanico|mostovi]] od Trnovskega pristana do Zapornic[[Zapornica na Ljubljanici|Zapornice]]) in [[Trnovski most]], '''kopensko os''' ([[Vegova ulica, Ljubljana|Vegova ulica]] z [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]], [[Kongresni trg]] s parkom Zvezda), '''ureditev arheološkega parka''' (Rimski zid), '''kompleks mesta mrtvih''' ([[Plečnikove Žale]] – vrt vseh svetih) ter '''cerkvi v ruralnem''' ([[Cerkev sv. Mihaela na Barju|sv. Mihaela v Črni vasi]]) in '''delavskem predmestju''' ([[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|sv. Frančiška Asiškega v Šiški]]). Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico.<ref>Republika Slovenija, Novice[https://www.gov.si/novice/2021-07-28-izbrana-plecnikova-dela-v-ljubljani-vpisana-na-seznam-svetovne-dediscine/]</ref>
 
== Zgodovina ==