Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
np
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
popravljeno po strokovnih pripombah
Vrstica 34:
(vir: Iz dokumenta obrazložitve izbora [1643-2384-Executive Summary-en.pdf])
 
'''(iv)''' '''bitije izjemen primer vrstestavbnega stavbetipa, arhitekturnega ali tehnološkega sklopasestava ali pokrajinekrajine, ki ponazarja (a)pojasnjuje pomembno/e stopnjo/e v človeški zgodovini človeštva'''
'''(i)''' '''predstavljati mojstrovino človeškega ustvarjalnega genija'''
 
Javni prostor Ljubljane, ki ga je v Ljubljani ustvaril arhitekt Jože Plečnik v kratkem obdobju med obema vojnama je primer prenovljenega urbanega prostora. Temelji na harmoničnem odnosu s kontekstom prostora in njene naravne možnosti. Mesto ni zgrajeno na novo, ampak je izboljšano z manjšimi obsežnimi posegi-novimi arhitekturnimi sklopi, zgradbami in mestnimi poudarki. Odnos s preteklostjo se vzpostavlja na različne načine, od prilagajanja mestnega omrežja in vključevanja obstoječih struktur skozi arhitekturni spomin in z ustanovitvijo novih vedut. Nov urbani prostor ni omejen na posebno uporabo, ampak ima različne funkcije in celota je tako prežeta z novimi pomeni. Ob upoštevanju osebnih izkušenj, uporabnike pritegne, da se povežejo in identificirajo z mestom. Inovativne rešitve zaposleni ob upoštevanju ekonomične uporabe materialov in spoštljivega odnosa do prostora izkazujejo etičen odnos do okolja, ki zdrži še danes.
Ljubljano, kot jo je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, opredeljuje osebnost in poseben arhitekturni izraz, ki se razlikuje od jezika arhitekturna gibanja tistega časa. Arhitekturni elementi in stavbni tipi inovativno povzemajo in posodabljajo, pretežno črpano iz klasične arhitekture, kot so staroegipčanska, klasična, baročna in renesansa, pa tudi ljudska in celo tista, povezana s tradicijo Bližnjega in Daljnega vzhoda. Skupni motivi arhitekturnega izraza se uporabljajo prosto, vendar so rezultati popolnoma nove, izvirne in neponovljive oblike. S posebnostjo arhitekturnega izraza, označenega s seštevanjem in odštevanjem, prekrivanjem in z odprtjem, poravnavo in stopnjevanjem mesto pridobi slikovite vedute, ambiente in prostorske poudarke. Sinteza starih in novih stavb, prostorov in zelenice območja predstavljajo kot kontinuiteto spomina mesta in služijo za izgradnjo nova identitete. Plečnikova Ljubljana kot rezultat jasno prepoznavnega, formalno bogatega in pomensko večplastnega arhitekturnega izraza predstavlja pomembno mojstrovino človeškega ustvarjalnega genija prve polovice 20. stoletja arhitektura.
 
V predlogu je bil obravnavan tudi kriterij '''(i)''' '''predstavljati mojstrovino človeškega ustvarjalnega genija''', ki v končni različici ni bil potrjen.
V končni različici ta kriterij ni bil potrjen.
 
'''(iv)''' '''biti izjemen primer vrste stavbe, arhitekturnega ali tehnološkega sklopa ali pokrajine, ki ponazarja (a) pomembno stopnjo v zgodovini človeštva'''
 
Javni prostor Ljubljane, ki ga je v Ljubljani ustvaril arhitekt Jože Plečnik v kratkem obdobju med obema vojnama je primer prenovljenega urbanega prostora. Temelji na harmoničnem odnosu s kontekstom prostora in njene naravne možnosti. Mesto ni zgrajeno na novo, ampak je izboljšano z manjšimi obsežnimi posegi-novimi arhitekturnimi sklopi, zgradbami in mestnimi poudarki. Odnos s preteklostjo se vzpostavlja na različne načine, od prilagajanja mestnega omrežja in vključevanja obstoječih struktur skozi arhitekturni spomin in z ustanovitvijo novih vedut. Nov urbani prostor ni omejen na posebno uporabo, ampak ima različne funkcije in celota je tako prežeta z novimi pomeni. Ob upoštevanju osebnih izkušenj, uporabnike pritegne, da se povežejo in identificirajo z mestom. Inovativne rešitve zaposleni ob upoštevanju ekonomične uporabe materialov in spoštljivega odnosa do prostora izkazujejo etičen odnos do okolja, ki zdrži še danes.
 
== Galerija ==