Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Ljuba brank je premaknila stran Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika na Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka: uradni naslov v sklepu Unesca je bil od predloga spremenjen |
uskladitev |
||
Vrstica 1:
{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| WHS = The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design</br>
| Image = Slika:National Library Ljubljana 2010.jpg
| Location = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
Vrstica 13:
}}
'''
Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: '''vodno os mesta''' (nabrežja [[Ljubljanica|Ljubljanice]] z [[Seznam mostov čez Ljubljanico|mostovi]] od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, '''kopensko os''' ([[Vegova ulica, Ljubljana|Vegova ulica]] z [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]], [[Kongresni trg]] s parkom Zvezda), '''ureditev arheološkega parka''' (Rimski zid), '''kompleks mesta mrtvih''' ([[Plečnikove Žale]] – vrt vseh svetih) ter '''cerkvi v ruralnem''' ([[Cerkev sv. Mihaela na Barju|sv. Mihaela v Črni vasi]]) in '''delavskem predmestju''' ([[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|sv. Frančiška Asiškega v Šiški]]). Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico.<ref>Republika Slovenija, Novice[https://www.gov.si/novice/2021-07-28-izbrana-plecnikova-dela-v-ljubljani-vpisana-na-seznam-svetovne-dediscine/]</ref>
Vrstica 37:
Ljubljano, kot jo je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, opredeljuje osebnost in poseben arhitekturni izraz, ki se razlikuje od jezika arhitekturna gibanja tistega časa. Arhitekturni elementi in stavbni tipi inovativno povzemajo in posodabljajo, pretežno črpano iz klasične arhitekture, kot so staroegipčanska, klasična, baročna in renesansa, pa tudi ljudska in celo tista, povezana s tradicijo Bližnjega in Daljnega vzhoda. Skupni motivi arhitekturnega izraza se uporabljajo prosto, vendar so rezultati popolnoma nove, izvirne in neponovljive oblike. S posebnostjo arhitekturnega izraza, označenega s seštevanjem in odštevanjem, prekrivanjem in z odprtjem, poravnavo in stopnjevanjem mesto pridobi slikovite vedute, ambiente in prostorske poudarke. Sinteza starih in novih stavb, prostorov in zelenice območja predstavljajo kot kontinuiteto spomina mesta in služijo za izgradnjo nova identitete. Plečnikova Ljubljana kot rezultat jasno prepoznavnega, formalno bogatega in pomensko večplastnega arhitekturnega izraza predstavlja pomembno mojstrovino človeškega ustvarjalnega genija prve polovice 20. stoletja arhitektura.
V končni različici ta kriterij ni bil potrjen.
'''(iv)''' '''biti izjemen primer vrste stavbe, arhitekturnega ali tehnološkega sklopa ali pokrajine, ki ponazarja (a) pomembno stopnjo v zgodovini človeštva'''
| |||