Dan vstaje slovenskega naroda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mivanci (pogovor | prispevki)
dopolnitev
Blaubear (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Dan vstaje slovenskega naroda''' je bil [[republiški praznik]] [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]], ki se je proslavljal [[22. julij]]a. Ljudska skupščina LRS je leta 1951 razglasila 22. julij za državni praznik Ljudske republike Slovenije in dela prost dan z obrazložitvijo: „''Dvaindvajsetega julija 1941 so se začele na slovenski zemlji prve organizirane partizanske akcije proti fašističnemu okupatorju, ki pomenijo začetek vseljudske revolucije in množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega naroda.''“ Na ta dan leta 1941 naj bi [[Rašiška četa]] izvedla svojo prvo oboroženo akcijo pri [[Tacen|Tacnu]], kar je takrat veljalo za "prvi partizanski strel". 19. julija 1941 so se na Šmarni gori sestali trije člani ilegalne Komunistične partije Jugoslavije: Cvetko Novak, Mirko Knapič in Ludvik Bradeško s poverjenikom KPJ iz Ljubljane Lojzetom Kebetom (kasnejši politkomisar partizanskega štaba za Gorenjsko), ki je prisotnim prenesel ukaz o eksekuciji več »domačih izdajalcev« med drugim Franca Žnidaršiča. Franc Žnidaršič je bil tolmač na orožniški postaji Šmartno pod Šmarno goro (Sv. Martin na Savi). Zjutraj 22. julija 1941 so Žnidaršiča, ki je bil s kolesom na poti v službo iz Šentvida proti Šmartnemu, omenjeni trije (Novak, Knapič in Bradeško) s strelnim orožjem hudo ranili. Bili pa so prepričani, da je mrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://zorancicak.wordpress.com/2015/07/22/povodom-22-jula-dana-slovenackog-ustanka-1941-prica-o-jednom-neuspelom-atentatu/|title=Povodom 22. jula, dana slovenačkog ustanka 1941 – priča o jednom neuspelom atentatu {{!}} zorancicak (wordpress.com)}}</ref>
 
19. julija 1941 so se na Šmarni gori sestali trije člani ilegalne Komunistične partije Jugoslavije: Cvetko (Miha) Novak, Mirko Knapič in Ludvik Bradeško s poverjenikom KPJ iz Ljubljane Lojzetom Kebetom (kasnejši politkomisar partizanskega štaba za Gorenjsko), ki je prisotnim prenesel ukaz o eksekuciji (likvidaciji) treh »domačih izdajalcev« med drugim Franca Žnidaršiča. Franc Žnidaršič je bil tolmač na orožniški postaji Šmartno pod Šmarno goro (Sv. Martin na Savi). Novak je naslednji dan priskrbel orožje. Zjutraj 22. julija 1941 so Žnidaršiča, ki je bil s kolesom na poti v službo iz Šentvida proti Šmartnemu, omenjeni trije (Novak, Knapič in Bradeško) s strelnim orožjem hudo ranili. Bili pa so prepričani, da je mrtev.<ref>{{Navedi splet|url=https://zorancicak.wordpress.com/2015/07/22/povodom-22-jula-dana-slovenackog-ustanka-1941-prica-o-jednom-neuspelom-atentatu/|title=Povodom 22. jula, dana slovenačkog ustanka 1941 – priča o jednom neuspelom atentatu {{!}} zorancicak (wordpress.com)}}</ref>
Žnidaršič je bil v Kraljevini Jugoslaviji poveljnik žandarmerijske postaje v Šentvidu in je pred drugo svetovno vojno preganjal člane ilegalne KPJ v Tacnu. Po nemški okupaciji pa je opravljal naloge tolmača na orožniški postaji Šmartno pod Šmarno goro. Invaziji oboroženih sil nemškega rajha na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, je 4. julija 1941 sledil poziv CK KPJ k splošnemu odporu, ki mu je v juliju sledil tudi poziv CK KPS. V mesecu juliju je bila opazna tudi povečana dejavnostjo tacenskih komunistov, zato se je nemška policija lotila hišnih preiskav. Komunisti pa so obtoževali Žnidaršiča, da je Nemcem predal podatke o krajevnih pripadnikih KPJ. Franc Žnidaršič je po napadu ozdravel in umrl po vojni. Po kapitulaciji Italije leta 1943 naj bi se celo pridružil partizanom.<ref>{{Navedi splet|url=https://zorancicak.wordpress.com/2015/07/22/povodom-22-jula-dana-slovenackog-ustanka-1941-prica-o-jednom-neuspelom-atentatu/|title=povodom-22-jula-dana-slovenackog-ustanka-1941-prica-o-jednom-neuspelom-atentatu/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.casnik.si/dogodek-ki-ga-ni-bilo-dan-vstaje-slovenskega-naroda/|title=Dan vstaje slovenskega naroda - dogodek, ki ga ni bilo - Časnik (casnik.si)}}</ref> <ref>''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 335.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-07-01-22-julij-tacenski-strel/|title=22. julij – tacenski strel}}</ref>
 
Žnidaršič je bil v Kraljevini Jugoslaviji poveljnik žandarmerijske postaje v Šentvidu in je pred drugo svetovno vojno preganjal člane ilegalne KPJ v Tacnu. Po nemški okupaciji aprila 1941 pa je opravljal naloge tolmača na orožniški postaji Šmartno pod Šmarno goro. Po invaziji oboroženih sil nemškega rajha na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, je 4. julija 1941 sledil poziv CK KPJ k splošnemu odporu, ki mu je v juliju sledil tudi poziv CK KPS. V mesecu juliju je bila opazna tudi povečana dejavnostjo tacenskih komunistov, zato se je nemška policija lotila hišnih preiskav. Komunisti pa so obtoževali Žnidaršiča, da je Nemcem predal podatke o krajevnih pripadnikih KPJ.
V dneh okoli 22. julija 1941 je prišlo tudi do drugih akcij. Gameljska skupina Rašiške čete je 21. julija neuspešno poskušala ubiti Vilija Gattringerja in Nandeta Debeljaka.16. julija 1941 naj bi zaloška partizanska skupina Molniške čete v dolini Besnici, ob cesti Podgrad–Veliko Trebeljevo, ubila nemškega vojaka.
 
Franc Žnidaršič je bil vpo Kraljevini Jugoslaviji poveljnik žandarmerijskenapadu postajeodpeljan v Šentvidubolnico in je pred drugo svetovno vojno preganjal člane ilegalne KPJ v Tacnuozdravel. Po nemškikapitulaciji okupacijiItalije paleta je opravljal naloge tolmača na orožniški postaji Šmartno pod Šmarno goro. Invaziji oboroženih sil nemškega rajha na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941,1943 je 4.sodeloval julija(oziroma 1941naj sledilbi pozivse CKcelo KPJpridružil) ks splošnemu odporupartizani, kikjer musta je v juliju sledil tudi poziv CK KPS. V mesecu juliju ježe bila opaznanjegova tudi povečana dejavnostjo tacenskih komunistov, zato se je nemška policija lotila hišnih preiskavsinova. Komunisti pa so obtoževali Žnidaršiča, da je Nemcem predal podatke o krajevnih pripadnikih KPJ. Franc ŽnidaršičUmrl je po napadu ozdravel in umrl po vojni. Po kapitulaciji Italije leta 1943 naj bi se celo pridružil partizanom.<ref>{{Navedi splet|url=https://zorancicak.wordpress.com/2015/07/22/povodom-22-jula-dana-slovenackog-ustanka-1941-prica-o-jednom-neuspelom-atentatu/|title=povodom-22-jula-dana-slovenackog-ustanka-1941-prica-o-jednom-neuspelom-atentatu/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.casnik.si/dogodek-ki-ga-ni-bilo-dan-vstaje-slovenskega-naroda/|title=Dan vstaje slovenskega naroda - dogodek, ki ga ni bilo - Časnik (casnik.si)}}</ref> <ref>''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 335.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-07-01-22-julij-tacenski-strel/|title=22. julij – tacenski strel}}</ref>
 
V dneh okoli 22. julija 1941 je prišlo tudi do drugih dveh akcij dogovorjenih na Šmarni gori 19. julija. Gameljska skupina Rašiške čete je 21. julija neuspešno poskušala ubiti Vilija Gattringerja in Nandeta Debeljaka.16. julija 1941 naj bi zaloška partizanska skupina Molniške čete v dolini Besnici, ob cesti Podgrad–Veliko Trebeljevo, ubila nemškega vojaka.
 
Dejansko se je upor proti okupatorjem začel že dosti prej. Tako je prišlo tudi do spopada 13. maja 1941 na [[Mala gora|Mali Gori]] pri Ribnici, ko se je z italijanskimi okupatorji, ki so jih vodili domači kolaboraciosnistični orožniki<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Zelen|title=}}</ref>, spopadla [[TIGR#2._svetovna_vojna|skupina TIGR]].