Ljubljanska kotlina: Razlika med redakcijama

'''Ljubljanska kotlina''' s svojim severozahodnim koncem prehaja med [[Alpe]] in z južnim robom v [[Dinarskokraška Slovenija|Dinarski kras]]. Imenuje se po največjem in osrednjem mestu v kotlini, [[Ljubljana|Ljubljani]].[[Slika:Krim2.JPG|thumb|220px|Ljubljanska kotlina v megli (pogled iz juga proti severu z gore [[Krim, Slovenija|Krim]])]]Njen pomen za prebivalstvo in gospodarstvo [[Slovenija|Slovenije]] večkrat presega obseg. Po narodnem dohodku na prebivalca so vse občine v njej v gornji polovici seznama slovenskih občin. Od vseh slovenskih makroregij izkazuje največjo gravitacijsko moč. To se vidi že po tem, da površina občin, ki imajo svoj sedež v sami kotlini, presega obseg kotline. V teh občinah živi več kot pol milijona prebivalcev.

Kotlina je največja [[Ravnina (razločitev)|ravnina]] v Sloveniji. Zaradi tektonskega ugrezanja v geološki preteklosti je postala pomembno sotočje alpskih in predalpskih rek. Te so v ledeni dobi nasule v kotlini plodno [[Prst (pedologija)|prst]]. Zaradi zmerne nadmorske višine uspevajo vse [[Poljščina (razločitev)|poljščine]], kar je omogočalo gosto poselitev že v preteklosti.

Ker se je kotlina v mlajši dobi pogrezala ali zaostajala v dvigovanju za goratim obodom, priteguje iz široke okolice številne reke ([[Ljubljanica]]). Te so, izdolble globoke doline in s tem kotlino prometno odprle na vse strani, razen proti severu, kjer so visokogorske [[Karavanke]] in [[Kamniško - Savinjske Alpe]].

Vodna sila, prometnost in lega so ugodno vplivale na industrializacijo in urbanizacijo. V Ljubljanski kotlini je 13 mestnih [[Naselje|naselij]], ki pomenijo štiri desetine ali slabo polovico vsega mestnega prebivalstva republike Slovenije. Kotlina je imela že v rimskem času mestno naselbino [[Emona]].

Razlike so velike že v kulturni pokrajini, ker imajo nekateri deli mnogo več gozda kot drugi. Te razlike so delno pogojene s kvartarnim dogajanjem. Starejše kvartarne naplavine, sprijete v konglomerat, prevladujejo predvsem v srednjem delu kotline. V severozahodnem in jugovzhodnem delu prevladujejo mlajše pleistocenske kamnine in na Ljubljanskem barju celo holocen. Med mlajšimi pleistocenskimi kamninami prevladuje nesprijeti prod, ki gradi [[Ljubljansko polje]] in [[Kamniško-Bistriško polje]], kot tudi [[Kranjsko-Sorško polje]]. V vsej [[Dežela in Blejski kot|Deželi]] in v [[Dežela in Blejski kot|Blejskem kotu]] prevladuje mlajši [[prod]] predvsem zato, ker je starejše naplavine preplavil ledeniški prod zadnje ledene dobe. V jugovzhodnem koncu pa so zaradi tektonskega pogrezanja würmske prodne in holocenske naplavine prekrile starejše kvartarne sedimentne kamnine.