Rodil se je v družini uspešnega [[tovarnar]]ja; oče Emil Lajovic je ustanovil tovarno Tuba v Ljubljani (ena izmed dveh in hkrati največjo tovarno tub na področju Jugoslavije). Po osnovni šoli v Ljubljani so ga starši poslali v [[zasebna šola|zasebno]] gimnazijo na otok [[Brač]], ki so jo vodili [[dominikanci]]; med njegovimi sošolci sta bila tudi [[Toussaint Hočevar]] (zgodovinar in ekonomist) in [[Branko Mamula]] (admiral flote).
Ob pričetku [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je bil na Braču, a so ga dominikanci, z ostalimi dijaki, postaliposlali domov. V Ljubljani je nadaljeval šolanje na [[Srednja tehniška šola v Ljubljani|Srednji tehniški šoli]], a ga je že konec aprila oče poslal v [[Padova|Padovo]], kjer je stanoval pri družinskem prijatelju in delal v njegovi tovarni za plastiko. Septembra 1941 se je vpisal na milansko Srednjo tehniško šolo, oktobra pa se je vrnil nazaj v Ljubljano. Sprva se je moral vsak dan javljati na policijski postaji. Po poroki brata [[Mišo Lajovic|Miša]] je vsa družina odšla v [[Švica|Švico]], iz katere so se vrnili šele junija 1943. Dušan se je iz Padove vrnil v Ljubljano v aprilu 1943. Kmalu je postal [[obveščevalec]] za [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] (JVvD), nato pa se je priključil [[Notranjski odred (JVvD)|Notranjskemu odredu JVvD]]. Deloval je tudi kot kontaktna oseba med JVvD in [[Slovensko domobranstvo|Slovenskim domobranstvom]] ter z [[Tajna obveščevalna služba|Tajno obveščevalno službo (TOS)]]. Pozneje je zbolel in s očetovo pomočjo se je skril v [[sanatorij Šlajmerjev dom]], kjer je ostal do marca 1945. V začetku maja 1945 se je umaknil v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer je po ukazu [[Vladimir Vauhnik|Vladimirja Vauhnika]] navezal stike s [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[Field Security Service]] (FSS), s pomočjo katere je nadaljeval pot v Italijo. Tu je opravljal različne obveščevalne dolžnosti za [[Matjaževa vojska v domovini|Matjaževo vojsko v domovini]], dokler ga ni FSS 4. februarja 1946 [[aretacija|aretirala]], ker jim ni hotel izdati podatke o [[Draža Mihajlović|Draži Mihajloviću]]; izpuščen je bil junija po Mihajlovićevi aretaciji. Sredi leta 1948 je postal poveljnik [[Center 303|Centra 303]] v [[Trst]]u.
10. maja 1950 je zapustil Italijo in z ladjo odpotoval v [[Avstralija|Avstralijo]]. Sprva je delal kot delavec, nato pa je leta 1958 ustanovil podjetje [[Impact International|Impact Containers Pty Ltd]], ki se je ukvarjala z izdelavo tub; pozneje je odprl še podružnice na Filipinih, v Maleziji in v Venezueli. Leta 1976 je prodal svoj delež v podjetju.
