Seksizem: Razlika med redakcijama

[[Sovražen seksizem]] se nanaša na odprto sovražno vedenje proti ženskam, medtem ko [[benevolenten seksizem]] pomeni subjektivno pozitivno naravnanost proti ženskam, ki prikaže ženske "kot krasna, ampak šibka bitja, ki jih morajo obvarovati in za njih skrbeti moški"<ref name="Calogero"/>. Obe vrsti seksizma prenašata informacije o delitvi spolov s tem, ko prikazujeta ženske kot šibkejše od moških in bolj primerne za tradicionalne domače vloge. Benevolenten seksizem služi kot blažilna funkcija, ki utemeljuje sistem in zaradi katerega se ženske počutijo bolje glede svoje neenakopravne situacije.

Med najbolj znanimi oblikami seksizma so primeri v oglaševanju, v medijih na splošno ter na delovnem mestu. Spol je ena izmed primarnih kategorij, skozi katere razvijemo družbeno sprejemljive vzorce obnašanja, razvijemo svoja pričakovanja o lastnem življenju ter interpretiramo naše izkušnje.<ref name="Myra">{{navedi knjigo |author=Macdonald Myra |year=1995 |title=Representing women: Myths of femininity in the popular media |publisher=London [etc.] : E. Arnold |isbn= |cobiss=8862265 |pages=}}</ref>. [[Ženskost]] se pridobi in reproducira skozi proces [[Socializacija|socializacije]] in razvoj koncepta sebe. Vzorniki, dejavnosti v otrokovem okolju, ki naturalizirajo spolne razlike, in vpliv medijev ter ostalih družbenih dejavnikov, spodbujajo ženske in moške v odraslosti, da sprejmejo obnašanje, ki utrjuje spolno-specifične vloge ter ponotranjijo primernost tega kot del svoje identitete. Mediji igrajo pomembno vlogo v oblikovanju stereotipov in promociji omejenega števila vzornikov.

Raziskave množičnih in družbenih medijev kažejo, da mediji vplivajo na mnenja, identitete, izbire in življenja večine ljudi. V primeru spolov nam mediji kažejo modele, primere tega, kaj pomeni biti moški ali ženska. Skozi prikaze žensk, moških in razmerij, mediji predstavljajo ideale tega, kar naj bi bilo želeno, in privlačno v moških in ženskah.

Predvsem masovni mediji imajo zmožnost usmeriti pozornost občinstva na specifične tematike, dogodke, in ljudi, medtem ko se druge izpusti, s čimer ustvarjajo pri občinstvu mnenje o tem, kaj je pomembno.

Pomembnost prikaza žensk in njihovega mnenja je v tem, da sta govor in utišanje govora, simbolično povezana z institucionalnimi strukturami moči in avtoritete.<ref name="Myra"/>. Ženske so bile skozi zgodovino bile izključene iz procesa definiranja načinov, na katere naj govorijo ali naj se o njih govori o njih. Dejstvo, da je moška beseda, moška perspektiva v družbi bolj cenjena, je tudi tema več del, kot na primer pesmi Men Talk avtorice Liz Lochhead. V pesmi se avtorica igra z besedami, s čimer poudari dejstvo, da so ženski glasovi (mnenja) predstavljeni kot manjvredni, manj resni, in velikokrat se izražaj z besedami, ki imajo negativen prizvok (klepetanje, opravljanje, sitnarjenje itd.), medtem ko so moški preudarni, resni, in govorijo (talk).

Tako kot pri moških se tudi v predstavitvah žensk pojavi bela koža kot norma. ČrnskeTemnopolte ženske so pogosto dodatno predstavljene skozi negativne stereotipe, Azijke in ženske Latinskih korenin pa kot eksotične in močno seksualizirane.

Najbolj tradicionalen stereotip je stereotip ženske kot spolnega objekta, ki je še vedno dominanten v medijih. Ženstveni ideal je mlad in ekstremno suh, zaposlen z moškimi in otroki, vpleten v odnose in domača opravila. Glasbeni videivideospoti pogosto predstavljajo ženske z nemogoče popolnimi telesi, ki so pogosto digitalno spremenjena, in so podrejene moškim.

Dekleta in ženske so v medijih predstavljene kot pasivne v primerjavi z moškimi, s čimer mediji utrjujejo pogled na ženske kot odvisne, okrasne predmete, ki obstajajo zato, da dobro zgledajo, ustrežejo moškim, skrbijo za otroke, ter so spolno privlačne in dostopne.

Ko ženske govorijo na televizijskih ekranih, to kako zgledajo pogosto premagaprevlada interesnad v tistotistim, o čemer govorijo. To se kaže na več primerih, od zabavnega programa do politike. Eden izmed primerov odzivov v slovenskem okolju je Twitter izjava stranke SDS ob nastopu Alenke Bratušek kot predsednice vlade: "Trajanje Bratuškove kot PV bo premo sorazmerna dolžini njenega krila."

CentralniTemeljni del oglaševanja je spolna objektifikacija žensk. Ženske v oglasih imajo popolne obraze, telesa in lase. S povezovanjem žensk sz produktiizdelki oglaševalci upajo, da bo produkt izdelek tako bolj privlačen ženskam in ga bodo kupovale, med drugim tudi v želji, da bi bile bolj podobne ženskam v oglasih.

Stereotip ženske kot spolnega objekta definira ženske glede na njihov spol ali spolnost. Pogosto vodi do ocenjevanja delavk glede na njihov izgled. Stereotipizacija žensk kot spolnih objektov poveča možnost spolnega nadlegovanja, katerega doživi približno polovica žensk, ki delajo izven doma.

Pričakuje se, da ženske na delovnem mestu poskrbijo za t. i. čustveno delo – smehljanje, prijaznost, priprava kave, poslušanje, podpora, pomoč drugim. Ta vrsta stereotipiziranja je ena izmedod osnov segregacije dela glede na spol, ki je manj zaznana, a splošno razširjena vrsta diskriminacije. Delovna mesta, ki jih zaseda večina žensk – pomoč drugim –, imajo na splošno najmanj ugleda in najnižje plače. Poleg tega so ženske, ki načrtujejo imeti otroke, sprejete kot manj profesionalne kot moški ali ženske, ki nimajo otrok.

včasih so ženske videne skozi stereotip otroka – simpatične, ampak ne kot nekdo, ki naj se ga jemlje resno. Ta stereotip reflektira pogled na ženske kot manj zrele, manj zmožne, manj sposobne. Ta stereotip je pogosto skrit v »zaščiti žensk«. »Ščitenje« žensk pred bolj zahtevnim delom jih pogosto izključi iz izkušenj, ki vodijo k napredovanju in povišicampovišanju plače ter lastnemu razvoju, ki pride skozi sprejemanje novih izzivov.