Janez Bernik: Razlika med redakcijama

Janez Bernik se je po končani šoli za [[Umetna obrt|umetno obrt]] leta 1951 vpisal na [[Akademija za likovno umetnost|Akademijo za likovno umetnost]] v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral iz [[Slikar|slikarstva]] pri profesorju [[Maksim Sedej|Maksimu Sedeju]]. Od 1955 do 1957 je pri profesorju Sedeju obiskoval še dvoletno slikarsko specialko in pa od 1956 do 1958 dvoletno specialko za [[Grafika|grafiko]] pri profesorjih [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] in [[Riko Debenjak|Riku Debenjaku]]. Leta 1959 je prejel štipendijo francoske vlade za študijsko izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju [[Johny Friedlaender|Johnyja Friedlaenderja]] v [[Pariz|Parizu]]. Znanje si je nabiral tudi na študijskih potovanjih (Italija, Francija …). OdV letih 1958-196969 je delal kot svobodni umetnik. Leta 1970 je začel poučevati [[risanje]] in [[slikanje]] na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot profesor [[Risanje|risanja]] in [[Slikanje|slikanja]], od 1979 je bil tudikot redni profesor. inBil je tudi predstojnik oddelka za slikarstvo, do(1976-81 letain od 1985 do 1996, ko se je upokojil). Bil je član [[Grupa 69|grupe 69]] in je sodeloval na vseh njenih razstavah. Leta 1989 je postal dopisni oz. izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] v Ljubljani, 1993 pa je bil izvoljen za rednega člana. Od 1992 je bil tudi [[Zunanji dopisni član|zunanji dopisni član]] [[Accademiae Nazionale di san Luca]] v Rimu in od 1996 redni član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] (Academia Scientiarum et Artium Europaea) v [[Salzburg|Salzburgu]].

Janez Bernik je vsestranski umetnik in je dosegel odlične rezultate v slikarstvu, kiparstvu, kiparstvu, grafiki, ilustraciji, tapiseriji, knjižni opremi in poeziji. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Imel je več kot 60 samostojnih razstav v Sloveniji in po svetu, med drugim v vseh glavnih galerijah nekdanje Jugoslavije, v Celovcu, Milanu, Rimu, Parizu, Berlinu, New Yorku … Večkrat je razstavljal tudi na [[Beneški bienale|Beneškem bienalu]], sodeloval pa je tudi na mnogih [[Skupinska razstava|skupinskih razstavah]] doma in v tujini. Izdal je štiri samostojne [[Grafična mapa|grafične mape]], mdr. [[''Katharsis ad infinitum]]'' z 19 sitotiski (MGC, Lj. 1997) in ''Samote'' (2002). Svoje [[Pesmi|pesmi]] je objavil v dveh zbirkah, prvo v [[Monografija|monografiji]] ''Črte'' (1977), drugo z naslovom ''Triptih'' pa v katalogu [[Razstava 1985]] ter v [[Nova revija|Novi reviji]]. Objavil je monumentalni ''Nočni dnevnik'' ''1959-2009'' (2010), enako obsežna zadnja objavljena risarska knjiga najnovejših, izključno linearnih risb je ''Hvala, mama'' (2011, javnosti še ni dostopna) in pesniške zbirke ''Črte: risbe in pesmi'' (1977) ter ''Nikogar ni k večerji'' (2008), v prenovljeni izdaji z naslovom ''Kako velik je dan'' (2010).<ref>{{Navedi knjigo|title=Janez Bernik (1933-2016)|last=Bernik, Komelj|first=Janez, Milček|publisher=SAZU|year=2016|location=Ljubljana}}</ref>

Za svoje delo je prejel več domačihštevilne domače in mednarodnihmednarodne nagradnagrade. Od domačih nagrad so pomembne predvsem [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]] za [[Slikarstvo|slikarstvo]] in [[Grafika|grafiko]] (1963), [[Jakopičeva nagrada]] za slikarstvo (1971) in [[Prešernova nagrada]] (1981), od mednarodnih pa je veliko [[Častna nagrada|častnih nagrad]] in pa [[Zlata medalja|zlatih medalj]] za slikarsvo oz. grafiko ter [[Herderjeva nagrada]] (Dunaj, 2001). [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila zlato plaketo (1996), po upokojitvi podelilapa še naslov [[zaslužni profesor]] (1998). Dobil je tudi državno odlikovanje [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije|Zlati častni znak svobode]] RS (2003).