Kraško polje: Razlika med redakcijama

==Preprosta razlaga==

Obdobna poplavljanja kraških polj in predvsem presihajoča jezera so dolgo veljala za nekakšen [[čudež]], kar sicer lahko trdimo tudi o [[ponikalnica]]h in [[kapnik]]ih in drugih kraških pojavih sploh. Šele v [[20. stoletje|dvajsetem stoletju]], ko se je razvilo krasoslovje, je postalo jasno, zakaj in kako pride do teh pojavov. Seveda so na razpolago učene razlage, a presihajoče jezero lahko opišemo tudi [[otrok]]om. Že upoštevanje neprepustnih plasti nekje v podzemlju, ki tvorijo dno kotline, nam grobo pojasni kraško polje. Otrokom primerjamo kotlino ogromni skledi, ki je napolnjena s [[pesek|peskom]]. Voda seveda poteka samo po nepropustnih tleh in če teh ni na površju, pronicne, dokler jih ne najde. Nekje pod kraškim poljem (na dnu sklede) torej vedno teče voda. Ko naraste, pride do vrha in preplavi vso kotlino; ko upade, zopet izgine v podzemlje. Kjer jo je preveč, jo nekaj ostane vedno tudi na površju. Tako lahko tudi sprejmemo, da nekatere luknje ([[ponor in požiralnik|estavele]]) včasih vodo požirajo, drugič jo bruhajo – vse je odvisno od [[vezne posode|veznih posod]] in poti, ki si jih voda skoplje pod površino.

 

== Glej tudi ==