Evtanazija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jurij5 (pogovor | prispevki)
dodani za Cerkev dopuščeni mejni primeri in manjše spremembe pri virih
Vrstica 14:
Leta 2021 je španski parlament z 202 glasovi za in 141 proti izglasoval zakon, ki dovoljuje tako evtanazijo kot asistiran samomor, pri čemer pa je zakon postavil ostre kriterije, kot so neozdravljiva ali kronična bolezen. Psihične bolezni so izključene. Prosilec mora imeti špansko državljanstvo ali dovoljenje za bivanje v Španiji, prošnja mora biti pisno podana dvakrat s petnajstimi dnevi razlike. Ob tem se dopušča, da zdravnik pomoč pri izvedbi zavrne z ugovorom vesti. Prav tako pa more prošnjo odobriti posebna zdravniška komisija.
 
Kot je leta 2015 poročal [[BBC]], je poleg že omenjenih držav evtanazija dovoljena tudi v [[Kanada|Kanadi]] in [[Kolumbija|Kolumbiji]].<ref>{{Navedi spletnovice|title=Spain passes law allowing euthanasia|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56446631|titlenewspaper=BBC News|date=2021-03-18|accessdate=2021-07-17|language=en-GB}}</ref>
 
Ob vprašanju evtanazije tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] poteka burna razprava. Zadnja pobuda za legalizacijo evtanazije je prišla s strani akademika [[Janko Pleterski|Janka Pleterskega]].<ref>{{Navedi splet|title=Janko Pleterski si želi umreti - življenje je postalo neznosno breme|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/janko-pleterski-si-zeli-umreti-zivljenje-je-postalo-neznosno-breme/|titlewebsite=Janko Pleterski www.delo.si želi umreti |accessdate=2021- življenje je postalo neznosno breme07-17|language=sl-si|last=Grgič|first=Jožica}}</ref>
 
== Vrste evtanazije ==
Vrstica 39:
 
=== Stališče Katoliške cerkve do evtanazije ===
Katoliško stališče izhaja iz pojmovanja o nedotakljivosti človeškega življenja kot ene »najbolj temeljnih in najbolj univerzalnih moralnih zahtev,« hkrati pa želje, da trpeči oz. umirajoči ne bi doživljali hudega pritiska okolja, ki bi od njih zahtevalo smrt, da bi razbremenili svojce in družbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://katoliska-cerkev.si/stalisce-o-evtanaziji|title=Stališče o evtanaziji|date=11. april 2001|accessdate=16. 7. 2021|website=katoliska-cerkev.si|last=Stres|first=Anton}}</ref> Zavzema se za varovanje slehernega človeškega življenja in celovito zdravstveno oskrbo, ki bi bolnikom olajšala trpljenje v čim večji možni meri. Trpljenje sicer ne zmanjšuje vrednosti ali dostojanstva človeškega življenja. Tako Cerkev spodbuja ustanovitev hospicev in poudarja pomen novih pristopov v paliativni oskrbi:<blockquote>»Neprekinjenost oskrbe je del trajne odgovornosti za ocenjevanje potreb bolne osebe: potrebe po oskrbi, lajšanje bolečin ter čustvene in duhovne potrebe. Kot kažejo številne klinične izkušnje, je paliativna medicina dragocen in ključen instrument oskrbe bolnikov v najbolj bolečih, mučnih, kroničnih in končnih fazah bolezni. Paliativna oskrba je verodostojen izraz človekove in krščanske dejavnosti oskrbe, oprijemljiv simbol sočutnega "ostajanja" ob strani trpeče osebe.«<ref>{{Navedi splet|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2020/09/22/200922a.html|title=Pismo Usmiljeni samarijan: o skrbi za ljudi v kritičnih in končnih fazah življenja|date=2020|publisher=Ljubljana: Družina|isbn=978-961-04-0718-8|cobiss=33723651}}</ref></blockquote>Obenem Cerkev razlikuje med odtegnitvijo ali zavrnitvijo izrednih oblik zdravljenja in aktivno evtanazijo. Preudarna zavrnitev invazivnih metod zdravljenja, ki povrhu ne obetajo bistvenega izboljšanja bolnikovega položaja, je po nauku Cerkve na primer povsem sprejemljiva. Podobno sta sprejemljiva tudi odklopitev od naprave za ohranjanje življenjskih funkcij, ko uspešnega okrevanja ni več smiselno pričakovati, in terapija z dvojnim učinkom, na primer povečanje odmerkov [[Analgetik|analgetika]], ki lahko vodi v smrt. Pri takšni terapiji je neposredni namen lajšanje bolečine in ne povzročitev smrti, ki je v tem primeru posredni ali stranski učinek zdravljenja.<ref>Gula, R M. “Euthanasia: a Catholic perspective.” ''Health progress (Saint Louis, Mo.)'' vol. 68,10 (1987): 28-34, 42.</ref><ref>{{Navedi splet|title=What Is the Church's Teaching on Euthanasia? {{!}} EWTN|url=https://www.ewtn.com/catholicism/library/what-is-the-churchs-teaching-on-euthanasia-1160|website=EWTN Global Catholic Television Network|accessdate=2021-07-17|language=en|last=Saunders|first=William}}</ref>

Nauk se opira na svetopisemsko poročilo, da je Bog ustvaril človeka in mu dal življenje. V tej logiki človek nima oblasti nad svojim življenjem, niti da bi si sam dal življenje, niti da bi si ga sam odvzel.<ref>{{Navedi knjigo|title=Okrožnica Evangelij življenja. Zbirka Cerkveni dokumenti, št. 60|first=Janez Pavel II.|publisher=Družina|year=1995|location=Ljubljana}}</ref> Zato je evtanazija kot oblika končanja človekovega življenja za Cerkev nesprejemljiva. [[Katekizem Katoliške cerkve|Katekizem]] se do nje opredeli sledeče:<blockquote>Naj bodo nagibi in sredstva kakršnikoli, direktna evtanazija obstaja v tem, da napravi konec življenja prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb. Moralno je nesprejemljiva. Dejanje ali opustitev, ki samo po sebi ali v nameri povzroči smrt, da bi zatrlo bolečino, je torej umor, ki je v hudem nasprotju s človekovim dostojanstvom in s spoštovanjem živega Boga, njegovega Stvarnika. Zmota v presoji, v katero je mogoče zabresti v dobri veri, ne spremeni narave tega morilskega dejanja, ki ga je vedno treba obsoditi in izključiti. (KKC 2277)<ref>{{Navedi knjigo|title=Katekizem katoliškeKatoliške Cerkvecerkve|publisher=Družina|year=1993|location=Ljubljana}}</ref></blockquote>
 
== Glej tudi ==
Vrstica 48 ⟶ 50:
== Viri ==
 
* ''Katekizem katoliške Cerkve.'' (1993) Ljubljana: Družina.
*Trontelj, Jože (2003). ''Ramišljanja o evtanaziji v Evropi in v Sloveniji.'' V: ''Obzornik zdravstvene nege'' 37: 253-258.
*Zwitter, Matjaž (2019). ''Pogovarjamo se o evtanaziji.'' Ljubljana: Slovenska matica, str. 28-37.
*Globokar, Roman (2020). ''Bioetika: skripta za študente.'' Ljubljana: Teološka fakulteta.
*Pessina, Adriano (2013). ''Bioetika: kritična vest tehnološke civilizacije.'' Ljubljana: Družina.
*D'Agostino, Francesco (1996). ''Bioetica nella prospettiva della filosofia del diritto.'' Torino.
*''Dostojanstvo človeka. Bioetika.'' 1985. Zbirka Cerkveni dokumenti, št. 28. Ljubljana: Družina.
*Janez Pavel II. (1995) '' Okrožnica Evangelin življenja.''  Zbirka Cerkveni dokumenti, št. 60. Ljubljana: Družina.
*Schockenhoff, Eberhard (2013). ''Etika življenja.'' Celje – Ljubljana: Mohorjeva družba.