Železniški predor Karavanke: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 42:
Z izgradnjo [[Karavanke|karavanškega]] predora so pričeli poleti leta 1900, ko so na hruščanskem polju začeli z izgradnjo 7 [[kilometer|km]] dolge [[ozkotirna železnica|ozkotirne železnice]], ki je omogočala dostop iz predora do [[gramoznica|gramoznice]] na [[Sava|Savi]], [[železniška postaja|železniške postaje]] na [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]] in [[deponija|deponije]] gradbenega materiala ter [[kamnolom]]a v [[Mirca|Mirci]]. Z [[Avstrija|avstrijske]] strani je predor gradilo podjetje Ed. Gross & Co., s slovenske pa [[italija]]nsko podjetje Kadile & Co. Predor je bil prebit po petih letih gradnje, 15. maja leta 1905. Pri izgradnji predora je sodelovalo 3.128 delavcev, v samem predoru pa je delalo 1.300 delavcev različnih narodnosti. Dela v predoru so bila zaključena 30. septembra 1906, hkrati s priključki na [[Celovec]], [[Beljak]] in Jesenice, dan kasneje, ko je prvi [[vlak]] uradno peljal skozi predor, pa so ga tako povezali tudi z dobre tri mesece prej prometu predano [[Bohinjska proga|Bohinjsko progo]].
V letu 2021 se je v sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo začela obnova predora, za katero je bilo zagotovljeno tudi sofinanciranje iz kohezijskih sredstev EU v višini dobrih 49 milijonov evrov.
V letu 2021 se je v sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo začela obnova predora, v kateri je bila dvotirna proga nadomeščena z enotirno, urejeno je bilo odvodnjavanje, obnovljeni so bili dotrajani in poškodovani deli predora, ob strani je bila zgrajena pot za intervencije in vzdrževanje in vgrajene naprave za signalizacijo, varnost in telekomunikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dri.si/sl/podrocja-dela/zelezniska-infrastruktura/varnostno-tehnicna-nadgradnja-zelezniskega-predora-karavanke|title=Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke}}</ref>▼
▲V
== Sklici ==
{{sklici}}
| |||