Karelijska ožina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Bot: Nadomeščanje datoteke Ingrian_people.svg z Flag_of_Ingrian_people.svg
Vrstica 80:
 
Zaradi svoje velikosti, ugodnega podnebja, bogatih ribolovnih vod in bližine Sankt Peterburga, je, ko je industrijska revolucija dobila zagon v 19. stoletju, Karelijska ožina postala najbogatejši del Finske. Železnice Sankt Peterburg-Vyborg-RIIHIMÄKI (1870), Vyborg-Hiitola-Sortavala (1893), Sankt Peterburg-Keksholm-Hiitola (1917) sta prečkali ožino in prispevali k njenemu gospodarskemu razvoju. Do konca 19. stoletja so območja v bližini in vzdolž odseka proge Sankt Peterburg-Vyborg postala priljubljen kraj za letovanje za premožne Sankt Petersburžane.
[[Image:Flag of Ingrian people.svg|thumb|left|100px|Zastava Ingrije]]
 
Ko Finska razglasila svojo neodvisnost leta 1917 je ožina (razen območje, ki približno ustreza današnjemu okrožju Vsevolozhsky in nekaj okrožij Sankt Peterburga) ostalo finsko, kot del province Viipuri s središčem v Viipuriju, drugem največjem finskem mestu. Precejšen del preostalega območja, ki ga naseljujejo Ingrijski Finci se je odcepilo od boljševiške Rusije, kot je Finska podprla republiko Severna Ingrija, vendar je bila ta ponovno vključena z Rusijo do konca leta 1920 v skladu s pogoji ''pogodbe iz Tartuja''. Leta 1928-1939 so deli ožine, ki je pripadala Rusiji, ustanovili okrožje Narodni Kuivaisi s središčem Toksova, s finščino kot uradnim jezikom, v skladu s politiko nacionalne razmejitve v Sovjetski zvezi. Vendar pa je leta 1936 Sovjetska vlada celotno finsko populacijo v župnijah Valkeasaari, Lempaala, Vuole in Miikkulainen ob finski meji izgnala. <ref>Kurs, Ott (1994). [http://www.springerlink.com/content/r5302p2n2802g742/fulltext.pdf Ingria: The broken landbridge between Estonia and Finland]. ''[[GeoJournal]]'' 33.1, 107–113.</ref>