Ašhabad: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
pp, np
Vrstica 51:
}}
 
'''Ašhabad''' ([[turkmenščina|turkmensko]] Aşgabat, [[perzijščina|perzijsko]] عشق آباد‎, [[ruščina|rusko]] Ашхаба́д - Ašhabád; pisano tudi ''Ašgabat'' in ''Ašgabad'') je [[glavno mesto]] [[Turkmenistan]]a in leži v regiji Ahal. Ašhabad ima okoli milijon prebivalcev. Leži med puščavo [[Karakum]] in gorsko verigo [[Kopet Dag]]. Je 250 km oddaljen od [[MashadMašad]]a, drugega največjega [[Iran|iranskega]] mesta.
 
V AšgabaduAšhabadu živijo predvsem turkmenciTurkmenci, z etničnimi manjšinami Rusov, Armencev in Azerov.
 
== Ime ==
AshgabatAšhabat je ''Aşgabat'' v turkmenščini, ''Ашхабад (Ashkhabad)'' v rusščini in اشک آباد (UniPers: esq-Abad) v perzijščini. Od leta 1919 do leta 1927 se je mesto imenovalo [['''Poltorack]]''' po lokalnem revolucionarju. Koren imena mesta sega v obdobje AršacidskegaArsakidskega imperija, ki izhaja iz imena ustanovitelja [[Partsko cesarstvo|cesarstva Partov]], Arsaces[[Arsak I.]] Partski. Prvotna oblika imena je bila ''Ashk-Abad'' (kar pomeni, da je mesto zgradil AshkAšk) in je zaradi turške izgovorjave imena tako ostalo še danes.
 
== Zgodovina ==
[[File:Ashkabad Temple Bahai.jpg|thumb|left|Prva hiša čaščenja Bahá'í, 1908]]
 
Ašhabad je razmeroma mlado mesto. Nastalo je iz vasi z istim imenom, ki so jo ruski častniki okupirali leta 1881. NahajaLeži se blizu mesta NiseNisa, starodavne prestolnice [[Parti|Partskega cesarstva]], ki je zrasla na ruševinah mesta Konjikala ob [[Svilna cesta|Svilni cesti]], ki je bilo prvič omenjeno v 2. st. pr. n št. ter je bilo porušeno v [[potres]]u v 1. st. pr. n. št. Mesto je bilo obnovljeno zaradi svoje ugodne lokacije ob Svilni cesti in je delovalo vse do njegovega uničenja od [[Mongoli|Mongolov]] v 13. stoletju.
Leta 1869 so ruski vojaki zgradili utrdbo na hribu v bližini vasi kar je kmalu pritegnilo trgovce in obrtnike na tem območju. Ašhabad je bil do leta 1881 del [[Perzija|Perzije]], ko je bil z AkhalskoAhalsko pogodbo prenesen [[Ruski imperij|carski Rusiji]]. Rusija se je odločila razviti Ašhabad kot regionalni center zaradi bližine meje s Perzijo pod britanskim vplivom. Bilo je prijetno mesto z evropskim stilomslogom gradnje, trgovinami in hoteli. Leta 1908 je bil v Ašhabadu zgrajen prvi Bahá'í tempelj v Ašhabadu.
Sovjeti ustanovijoso Ašgabadustanovili Ašhabad v decembru 1917. V juliju 1918 se je koalicija MensheviksMenševikov (socialni revolucionarji in nekdanji carski častniki) uprla proti boljševikom in ustanovila izvršni odbor Ašhabada. S podporo generala Mallesona se Britanci v aprilu 1919 umaknejo in Sovjeti iz [[Taškent]]a prevzamejo nadzor nad mestom. V juliju 1919 se mesto preimenuje v Poltoratsk (Полторацк) po lokalnem revolucionarju. Ime Ašhabad je bilabilo ponovno obnovljeno leta 1927 po ustanovitvi Turkmenske RVS, kot sovjetske republike. Od tedaj dalje mesto doživi hitro rast in industrializacijo. V večjem potresu 6. oktobra 1948 je bilo precej poškodovano. Potres 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici je ubil 110-176.000 ljudi (2/3 prebivalcev mesta), čeprav je bila uradna številka Sovjetske zveze le 40.000.
Pomembnejši mejniki v zgodovini Ašhabada : [10]
* 1882-1918 - upravno središče dežele TranscaspijskeTranskaspijske Rusije
* 1918-1925 - upravno središče turkmenske Oblasti v Turkestanski ASSR
* Od februarja 1925 - glavno meszomesto Turkmenske SSR
* Od oktobra 1991 - glavno mesto neodvisnega Turkmenistana
 
Vrstica 79:
 
== Podnebje ==
Ašhabad ima suho podnebje. Gorovje Kopet-Dag je oddaljeno približno 25 kilometrov proti jugu, na sever pa meji na puščavo Karakum. Povprečna temperatura v juliju je 38,2 °C. Najvišja temperatura izmerjena doslej je bila 54 °C. Nočne temperature v poletnem času znašajo 23,1 °C. Povprečna zimska temperatura se giblje med 7,4-9,8 °C in se lahko spusti do -16 °C v decembru. Sneg je redek. Letna količina padavin je samo 227 mm, marec in april sta najbolj mokra meseca.
 
== Pomembne zgradbe v mestu ==
* [[Mošeja]] Ertugrul Gazi poimenovana po ErtuğrulErtuğrulu.
* [[Muzej]]iMuzeji: sodobne umetnosti, muzej [[Preproga|preprog]], znan po svoji impresivni zbirki tkanitkanih preprog (tudi največjih na svetu), zgodovinski muzej in muzej narodne zgodovine, ki prikazuje artefakte, ki segajo v Partsko obdobje in perzijske civilizacije.
* Akademija znanosti Turkmenistana je pomemben institut visokošolskega izobraževanja.
* Velike mošeje: mošeja Azadi (ki spominja na Modro mošejo v Carigradu), Khezrety Omar mošeja in futuristična iranska mošeja.
 
Ašhabad ima tudi precej spomenikov:
* [[spomenik]] nevtralnosti je 75 m visok obelisk okronan z zlatim kipom pokojnega predsednika Saparmurat Nijazova (znan tudi kot TurkmenbashiTurkmenbaši ali vodja vseh Turkmencev).
* spomenik neodvisnosti
* spomenik 10 obletnice neodvisnosti
Vrstica 96:
 
Poleg teh pa še:
* TürkmenbaşıjevaTürkmenbašijeva predsedniška palača,
* Predsedniška palača sedanjega predsednika,
* palače raznih ministrstev,
Vrstica 102:
* stadioni, hoteli in drugo.
Za mesto so značilno strogo belebela barvebarva. Vse fasade so obložene z belim vietnamskim [[marmor]]jem (plošče predpisanih mer 30 x 60 cm). Vse polno je [[vodomet]]ov ob javnih zgradbah in vzdolž [[avenija|avenij]], veliko je zelenic in cvetja. Vsa cesta oprema (svetilke, semaforji, znaki) je iz nerjavečega [[Jeklo|jekla]].
{{wide image|Panorama of Ashgabat.jpg|1000px|align-cap=center|Panorama Ašhabada}}
 
<center><gallery>
Slika:Aškabat Gulistan (2).JPG|Tržnica Gulistan - Ruski bazar
|Ašhabad ponoči - večina stavb je osvetljena - na sliki je stanovanjska stavba
Slika:Aškabat pešpot (4).JPG|Pešpot zdravja - Serdaryň Saglyk Ýoly
File:Tolkuchka Bazaar in Ashgabat.jpg|Turkmenske preproge na Altyn Asyr bazarju
File:Ashgabat city park.jpg|Aškabadski nebotičniki
|Aleja inspiracije
 
</gallery></center>