Cursus honorum: Razlika med redakcijama

Pravila so se v zadnjem stoletju republike spremenila in grobo kršila. [[Marij|Gaj Marij]], na primer, je bil konzul pet let zapored od leta 104 do 100 pr. n. št. Konzul je bil skupno sedemkrat, služboval pa je tudi v letih 107 in 86 pr. n. št. Položaji so bili uradno predstavljeni kot priložnosti za opravljanje javne službe, vendar so pogosto postali zgolj priložnost za promocijo posameznikov. Reforme [[Sula|Sule]] med letoma 82 in 79 pr. n. št. so določale desetletni interval med dvema zaporednima mandatoma.<ref>Abbott, Frank Frost (1901). ''A History and Description of Roman Political Institutions''. Ginn and Company. str. 105. ISBN 0-543-92749-0.</ref> Imeti funkcijo v najmlajši možni starosti (''suo anno'', slovensko ''v svojem letu)'' je veljalo za velik politični uspeh. Zamuditi položaj [[pretor]]ja pri 39 letih ja na primer pomenilo, da pri 42 letih ni bilo mogoče postati [[konzul]]. [[Cicero|Mark Tulij Cicero]] je bil izjemno ponosen ne samo na to, da je bil ''novus homo'' (slovensko ''nov človek'') - mož brez prednika na konzulskem položaju, ampak tudi na to, da je postal konzul ''"v svojem letu"''.<ref>Marcus Tullius Cicero; Sallust; Johnston, Harold Whetstone; Kingery, Hugh Macmaster (1910). ''Selected orations and letters of Cicero: To which is added the Catiline of Sallust ; with historical introduction, an outline of the Roman constitution, notes, vocabulary and index''. Chicago: Scott, Foresman & Co. str. 99.</ref><ref>Goldsworthy, Adrian (28. avgust 2014). ''Augustus: First Emperor of Rome''. Yale University Press. str. 35. ISBN 978-0-300-21666-0.</ref>

 

==Sklici==