Ivan Hribar: Razlika med redakcijama

Poklicno je Hribar deloval kot zastopnik pomembne češke banke [[Slavija (banka)|Slavija]] v Ljubljani (1876–1919). Skupaj s političnim sopotnikom [[Ivan Tavčar|Ivanom Tavčarjem]] pa je bil pred [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] ena vodilnih osebnosti [[Kranjska|kranjske]] slovenske liberalne [[Narodno napredna stranka|Narodne napredne stranke]]. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil izgradnjo [[vodovod]]a, bil med letoma 1896 in 1910 [[Župan Ljubljane|ljubljanski župan]] in je zaslužen za [[Ljubljanski potres|popotresno obnovo Ljubljane]]. Njegove zadnje izvolitve cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] ni potrdil, ker je bil Hribar v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij leta 1908 ([[septembrski dogodki, 1908]]). V letih 1889–1908 je bil kranjski deželni poslanec, v letih 1907–1911 pa tudi poslanec [[cislajtanija|avstrijskega]] [[Reichsrat (Avstrija)|državnega zbora]]. Pred prvo svetovno vojno je bil med vodilnimi predstavniki [[neoslavizem|neoslavizma]]. V Kraljevini SHS - Jugoslaviji je bil najprej 1919–1921 [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]], nato 1921–1923 [[pokrajinski namestnik za Slovenijo]] in nazadnje 1932–1938 jugoslovanski [[senator]].

Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Po [[aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] letaaprila 1941 je Ivan Hribar storil samomor v znak protesta proti [[Kraljevina Italija|italijanski]] [[okupacija|okupaciji]]. Devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane in ga vabila v konsulto. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji,ter razočaran, saj so nekateri politiki predvojnih strank to izdajalsko storili je raje izbral smrt. Zavit v jugoslovansko zastavo se je utopil v [[Ljubljanica|Ljubljanici]] oziroma [[Grubarjev kanal]] na [[Kodeljevo|Kodeljevem]]. Zapustil je poslovilno pismo ženi in hčeri z verzi iz [[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]] pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]:

Hribar ima v Ljubljani velik spomenik na Bregu, ki so ga postavili 30. avgusta 2010, in več manjših spomenikov. Pred [[Deželni dvorec, Ljubljana|Univerzo]] stoji njegovo poprsje, portretni glavi pa sta v Narodni galeriji in v veži Magistrata. Spominsko zbirko so uredili v njegovem stanovanju v Cerkljah na Gorenjskem in na lokaciji njegove nekdanje rojstne hiše v Trzinu (Jefačnikova domačija). Eno od nabrežij Ljubljanice je [[Hribarjevo nabrežje]]. Njegovo hišo Vila Zlatica v Rožni dolini so prenovili, preuredili in kot muzejsko odprli 9. maja 2021.

Nekateri viri vprašljivo navajajo, da je podoba herojske smrti Hribarja iz narodnobuditeljskih političnih razlogov glorificirana, saj naj bi bil v resnici župan pred samomorom ob visoki starosti hudo bolan, prav tako naj v resnici ne bi utonil ampak naj bi se ustrelil na bregu in v Ljubljanico zgolj padel.<ref>[https://misli.sta.si/2876253/prenovljena-vila-zlatica-z-zgodbo-ljubljanskega-zupana-hribarja Prenovljena Vila Zlatica z zgodbo ljubljanskega župana Hribarja]</ref>