Punske vojne: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno iz de wiki
Jonson22 (pogovor | prispevki)
m napaka v povezavi
Vrstica 14:
Ko je Rim videl priložnost, da si pridobi prehod na Sicilijo, je Kartagina temu nasprotovala, ker je videla, da je njeno posestvo na zahodu otoka ogroženo. Ta začetni lokalni konflikt se je razširil v boj za [[hegemonija|hegemonijo]] v zahodnem Sredozemlju med [[Prva punska vojna|prvo]] in [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]]. Trajalo je 43 let, obe strani sta se borili energično in z veliko porabo virov.
 
Čeprav je bil Rim večkrat na robu poraza, je v obeh vojnah zmagal zaradi svojih dokončno nadrejenih človeških in materialnih rezerv, medtem ko je Kartagina opazno oslabela. Po končnem zmagoslavju v [[bitki pri Zami]] leta 202 pr. n. št. je bila Kartagina na tleh in se je dejansko zmanjšala na status rimske [[vazalne države]], ki ni smela več voditi neodvisne zunanje politike. Hkrati naj bi se rimski konservativci pod [[Katon starejši|Katonom starejšim]] bali, da bi se sovražnik ponovno dvignil, so dajali kartažanskim severnoafriškim tekmecem velike prednosti. Sčasoma so Rimljani v [[tretja punska vojna|tretji punski vojni]] dokončno odpravili kartažansko državo. 146 pr. n. št. so uničili samo mesto (da so Rimljani polja posipali s soljo, da so postala sterilna, je sodobna legenda) in ustanovili novo [[rimska provinca|provinco]] [[Afrika (rimska provinca)|Afriko]]. Mesto Kartagina je bilo približno stoletje pozneje obnovljeno pod [[[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]] in se v naslednjih stoletjih spet razcvetela kot del ''[[Starorimska civilizacija|Imperium Romanum]]'', ki je trajal do konca antike.
 
O punskih vojnah pišejo: