Baltsko morje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
→Zgodovina: np |
||
Vrstica 13:
[[File:Ship in harbour.jpg|thumb|Pristanišče v [[Świnoujście]], Poljska]]
Dežele ob Baltiku so bile med zadnjimi v [[Evropa|Evropi]], ki so sprejele [[krščanstvo]] – [[Finska]] v 12. stoletju, [[Estonija]] in [[Latvija]] v 13. stoletju, [[Litva]] kot zadnja evropska država leta 1387. To se je zgodilo po dolgotrajnih [[Severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]], ki so jih vodile sosednje že krščanske države in [[tevtonski viteški red]]. Med 13. in 17. stoletjem je območje nadzorovala [[Hansa|Hanzeatska liga]], nakar je skoraj popoln nadzor prevzela [[Švedska]] in ga izgubila v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700-1721), ko je [[Rusija]] prevzela nadzor nad [[Finska|Finsko]] in osnovala [[Sankt Peterburg]] leta 1703.
Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bila Poljska povezana z Baltikom s [[poljski koridor|koridorjem]], ki je ločeval [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] od preostanka [[Nemčija|Nemčije]]. Ozemeljske zahteve Nemčije po tem koridorju so bile eden od razlogov za začetek [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero je Nemčija zasedla Poljsko in dele [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] do Sankt Peterburga (takrat Leningrad), ki je bil dolgo [[obleganje Leningrada|oblegan]]. Po vojni je prišlo do velikih demografskih sprememb ob južnem Baltiku, večina Nemcev je bila izseljena, v Litvo, Latvijo in Estonijo pa je bilo priseljenih veliko [[Rusi|Rusov]]. Današnji nadzor nad Baltikom je bil vzpostavljen leta 1989 z razpadom Sovjetske zveze.
| |||