Slovenska moderna (književnost): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog, pnp
→‎Zvrsti in vrste oz. oblike: wikifi. --podvojena vsebina
Vrstica 9:
 
==== Zvrsti in vrste oz. oblike ====
Po [[France Prešeren|Prešernu]] je nov vrh dosegla [[ljubezenska pesem]], ob njej pa še [[razpoloženjska pesem|razpoloženjska]], [[osebnoizpovedna|osebnoizpovedna pesem]], [[miselna pesem|miselna]], [[domovinska pesem|domovinska]], pa tudi [[socialna pesem|socialna]] in [[religiozna pesem|religiozna]]. V moderni niso bile priljubljene stalne pesniške oblike, pač pa so njihovo mesto zavzele svobodnejše, krajše, štirivrstične pesmi, ki so lahko tudi brez trdne kitične oblike. [[Oton Župančič|Župančič]] je imel rad daljše pesmi, zložene iz različno dolgih [[verz]]ov in [[kitica|kitic]], s svobodnim [[ritem|ritmom]], ki spominjajo na [[himna|himne]], [[oda|ode]] in [[psalm]]e. [[Verz]] se je sprostil; [[Silabotoničen verz|silabotoničnega]] so nadomestili s svobodnim razpostavljanjem poudarkov. Poudarjena mesta niso bila več strogo določena. Dokončni preboj v moderno je dosegla Župančičeva pesem ''Roža mogota''. Cankar se po njej umakne iz pesništva v pisateljstvo. Ob koncu 19. stol. so na slovenskem političnem področju nastopale tri glavne politične stranke: Katoliška narodna stranka (klerikalna), Jugoslovanska socialnodemokratska stranka in Narodno napredna stranka (liberalna). Vodilna je bila klerikalna stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, njen predstavnik pa je bil J. E. Krek.
 
Najznačilnejša pojava na Slovenskem v tem času sta bila: industrializacija in izseljevanje. Na [[Koroška|Koroškem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] se je povečeval nacionalno-imperialistični vpliv, na Primorskem pa je nastopal italijanski iredentizem (politično rovarjenje proti državi).
Vrstica 18:
S svojim predavanjem Slovenci in Jugoslovani je na ta problem pomembno vplival tudi [[Ivan Cankar]]. Zanj je bilo jugoslovansko vprašanje zgolj politično, ne pa tudi kulturno.
 
Obdobje moderne pa je bilo pomembno tudi za področje kulture, še posebej [[Književnost|književnosti]]. Po Prešernu doseže naša književnost v tem obdobju spet evropsko raven. Pomembna je tudi likovna umetnost tega časa. Slikarji - impresionisti so bili: Grohar, Jakopič, Sternen in Jama, kipar Franc Berneker ter arhitekt Jože Plečnik.
 
Pomembno vlogo pa je imelo tudi gledališče, kjer so prvič odigrali Cankarjeve drame.
 
Poglavitni pesniki in pisatelji moderne pa so: [[Dragotin Kette]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josip Murn Aleksandrov]], [[Ivan Cankar]], [[Oton Župančič]], [[Izidor Cankar]] in [[Alojz Gradnik]]. Moderna je obdobje, ko se na slovenskem začnejo uveljavljati nova romantika, dekadenca in simbolizem. Začetek moderne je bil leta 1899, ko sta izšli Cankarjeva [[Erotika (Cankar)|Erotika]] in Župančičeva Čaša opojnosti. Konča pa se z letom 1918, s smrtjo Cankarja in koncem prve svetovne vojne.
Moderna je obdobje, ko se na slovenskem začnejo uveljavljati nova romantika, dekadenca in simbolizem. Začetek moderne je bil leta 1899, ko sta izšli: Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti. Konča pa se z letom 1918, s smrtjo Cankarja in koncem prve svetovne vojne.
 
Nova romantika: obnova »stare« romantike z začetka 19. stol., njene domišljije, čustev in oblik, vendar z novim zagonom in v skladu s spremenjenimi razmerami. Dekadenca: umetniška smer, za katero je značilen pretiran individualizem, čaščenje oblike in umetnosti zaradi nje same. Človek je prenasičen, duševno utrujen in beži od stvarnosti v svet umetnosti. Vlada mračno razpoloženje. Simbolizem: umetniška smer, ki za izrazno sredstvo uporablja simbole, oziroma podobe, ki pa so dvoumni in nejasni.