Kurska kosa: Razlika med redakcijama

Od okoli leta 800 do 1016 je bil na polotoku kraj Kaupa, večje pogansko trgovsko središče, ki še ni bil izkopan. [[Tevtonski viteški red|Tevtonski vitezi]] so to območje zasedli v 13. stoletju in zgradili svoje gradove v Memelu (1252), Neuhausenu (1283) in pri Rossittenu (1372). Kosa je bila morda dom zadnjega živečega govorca zdaj že izumrlega baltskega jezika, stare pruščine.<ref name="Krickus-2002">{{cite book | title=The Kaliningrad question | url=https://books.google.com/books?id=sDOUZEEnHFUC&pg=PA17&dq=curonian+spit+existence&hl=en&ei=E6cXTM3FMYHknAeurNWiCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CDkQ6AEwBQ#v=onepage&q=curonian%20spit%20existence&f=false| first=Richard J. | last=Krickus | publisher=Rowman & Littlefield | year=2002 | ISBN=978-0-7425-1705-9 | page=17 | access-date=2019-08-20}}</ref>

 

V 16. stoletju so se začeli pomembni vplivi ljudi na to območje. Krčenje gozdov zaradi prekomerne paše, spravila lesa in gradnje čolnov za bitko pri Gross-Jägersdorfu leta 1757 je povzročilo, da so sipine prevzele polotok in pokopale cele vasi. Prepričana zaradi teh težav je pruska vlada sponzorirala obsežno ozelenitev in ponovna pogozdovanja, ki so se začela leta 1825. Drugi viri pripisujejo začetek pogozdovanja polotoka Georgeu Davidu Kuwertu, lastniku poštne postaje v Nidi konec 19. stoletja. Zaradi teh prizadevanj je velik del polotoka zdaj pokrit z gozdom.

 

 

=== Umetniška kolonija ===