Rimsko cesarstvo: razlika med redakcijama

dodanih 142 zlogov ,  pred 3 meseci
m
 
=== Oblačenje ===
V statusno zavedni družbi, kakršna je bila Rimsko cesarstvo, so oblačila in osebni okraski sogovorniku nedvoumno sporočali namige o bontonu interakcije z nosilcem.<ref>Gagarin, str. 230.</ref> Nošenje pravilnih oblačil naj bi odražalo urejeno družbo v dobrem stanju.<ref name="coon">Coon, Lynda L. (1997). ''Sacred Fictions: Holy Women and Hagiography in Late Antiquity''. University of Pennsylvania Press. str. 57–58.</ref> [[Toga]] je bila značilno nacionalno oblačilo rimskega moškega, vendar je bila težka in nepraktična. Nosila se je predvsem na političnih dogodkih, verskih obredih in obiskih sodišča.<ref>Vout, str. 216.</ref><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref> Običajna oblačila Rimljanov so bila temna ali pisana. Najpogostejša moška oblačila so bile tunike, plašči in v nekaterih pokrajinah hlače.<ref>Vout, str. 218.</ref> Študije o tem, kako so se Rimljani oblačili v vsakdanjem življenju, ovira pomanjkanje neposrednih dokazov, saj lahko portretiranje prikazuje osebo v oblačilih s simbolično vrednostjo (npr. v svečanih oblačilih), preživeli tekstil iz tega obdobja pa je redek.<ref>Vout, str. 204–220, zlasti str, 206, 211.</ref><ref>Métraux, Guy P.R. (2008). "Prudery and ''Chic''. V "Late Antique Clothing" v ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. str. 286.</ref>
 
[[Slika:Roman_fresco_Villa_dei_Misteri_Pompeii_004.jpg|levo|sličica| Ženske s stenske poslikave v [[Vila misterijev, Pompeji|Vili skrivnosti]] v Pompejih]]
[[Slika:Emonec_replika_5787.JPG|thumb|left|200px|Replika kipa rimskega patricija v značilni [[Toga|togi]]; [[Kongresni trg]], Ljubljana]]
 
Osnovno oblačilo vseh Rimljanov, ne glede na spol ali bogastvo, je bila preprosta tunika z rokavi. Dolžina se je razlikovala glede na uporabnika: moška je dosegla sredino goleni, vojaška je bil nekoliko krajša; ženska je padala do stopal, otroška pa do kolena.<ref name="Ref-1">Gagarin, str. 231.</ref> Tunike revnih ljudi in delovnih sužnjev so bile izdelane iz grobe volne v dolgočasnih naravnih odtenkih, pri čemer je bila dolžina določena z vrsto dela, ki so ga opravljali. Tanjše tunike so bile narejene iz lahke volne ali platna. Moški, ki je pripadal senatorskemu ali viteškemu redu, je nosil tuniko z dvema vijoličnima črtama (''clavi''), vtkanima navpično v tkanino: širši kot je trak, višji je status uporabnika. Preko tunike so lahko nosili druga oblačila.
 
[[Toga]] je bila okoli šest metrov dolg kos blaga iz bele volne, ki je ni bilo mogoče obleči oziroma oviti brez pomoči.<ref>Vout, str. 216</ref> [[Kvintilijan]] v svojem delu podrobno opisuje, kako bi moral javni govornik prilagoditi svoje geste glede na svojo togo.<ref name="coon"/><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref><ref>Kvintilijan, ''Institutio Oratoria'' 11.3.137–149</ref> V umetnosti je toga prikazana z daljšim koncem, potopljenim med stopala, globoko ukrivljenim pregibom spredaj in čebulico z zavihkom na sredini. Draperije so sčasoma postale bolj zapletene in strukturirane, tkanina pa je v poznejših obdobjih tvorila tesen zvitek čez prsni koš.<ref>Métraux, Guy P.R. (2008) "Prudery and ''Chic'' in Late Antique Clothing," in ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. pp. 282–283.</ref> ''Togo praetexta'', z [[Škrlat|vijolično ali rdečevijolično]] črto, ki je predstavljala nedotakljivost, so nosili otroci, ki niso bili polnoletni, sodniki kure in državni duhovniki. Samo cesar je lahko nosil povsem vijolično togo ''(toga picta)''.<ref>Cleland, Liza (2007) ''Greek and Roman Dress from A to Z''. Routledge. p. 194.</ref>
{{multiple image
| width = 100
| footer = Cesar Klavdij je nosil zgodnjo cesarsko togo in pallijpalij, kot ga je nosil duhovnik [[Serapis]], <ref> Sodobna kopija izvirnika iz 2. stoletja iz [[Louvre]].</ref> sometimes identified as the emperor Julian
| image1 = Togato con tesa dell'imperatore claudio, inv. 2221.JPG
| alt1 =
| caption2 = <small>''Toga (levo)<br />in pallium''</small>
}}
V statusno zavedni družbi, kakršna je bila Rimsko cesarstvo, so oblačila in osebni okraski sogovorniku nedvoumno sporočali namige o bontonu interakcijepogovora z nosilcem.<ref>Gagarin, str. 230.</ref> Nošenje pravilnih oblačil naj bi odražalo urejeno družbo v dobrem stanju.<ref name="coon">Coon, Lynda L. (1997). ''Sacred Fictions: Holy Women and Hagiography in Late Antiquity''. University of Pennsylvania Press. str. 57–58.</ref> [[Toga]] je bila značilno nacionalno oblačilo rimskega moškega, vendar je bila težka in nepraktična. Nosila se je predvsem na političnih dogodkih, verskih obredih in obiskih sodišča.<ref>Vout, str. 216.</ref><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref> Običajna oblačila Rimljanov so bila temna ali pisana. Najpogostejša moška oblačila so bile tunike, plašči in v nekaterih pokrajinah hlače.<ref>Vout, str. 218.</ref> Študije o tem, kako so se Rimljani oblačili v vsakdanjem življenju, ovira pomanjkanje neposrednih dokazov, saj lahko portretiranje prikazuje osebo v oblačilih s simbolično vrednostjo (npr. v svečanih oblačilih), preživeli tekstil iz tega obdobja pa je redek.<ref>Vout, str. 204–220, zlasti str, 206, 211.</ref><ref>Métraux, Guy P.R. (2008). "Prudery and ''Chic''. V "Late Antique Clothing" v ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. str. 286.</ref>
 
Osnovno oblačilo vseh Rimljanov, ne glede na spol ali bogastvopremoženje, je bila preprosta tunika z rokavi. Dolžina se je razlikovala glede na uporabnika: moška je dosegla sredino goleni, vojaška je bil nekoliko krajša; ženska je padala do stopal, otroška pa do kolena.<ref name="Ref-1">Gagarin, str. 231.</ref> Tunike revnih ljudi in delovnih sužnjev so bile izdelane iz grobe volne v dolgočasnih naravnih odtenkih, pri čemer je bila dolžina določena z vrsto dela, ki so ga opravljali. Tanjše tunike so bile narejene iz lahke volne ali platna. Moški, ki je pripadal senatorskemu ali viteškemu redu, je nosil tuniko z dvema vijoličnima črtama (''clavi''), vtkanima navpično v tkanino: širši kot je trak, višji je status uporabnika. Preko tunike so lahko nosili druga oblačila.
 
[[Toga]] je bila okoli šest metrov dolg kos blaga iz bele volne, ki je ni bilo mogoče obleči oziroma oviti brez pomoči.<ref>Vout, str. 216</ref> [[Kvintilijan]] v svojem delu podrobno opisuje, kako bi moral javni govornik prilagoditi svoje geste glede na svojo togo.<ref name="coon"/><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref><ref>Kvintilijan, ''Institutio Oratoria'' 11.3.137–149</ref> V umetnosti je toga prikazana z daljšim koncem, potopljenim med stopala, globoko ukrivljenim pregibom spredaj in čebulico z zavihkom na sredini. Draperije so sčasoma postale bolj zapletene in strukturirane, tkanina pa je v poznejših obdobjih tvorila tesen zvitek čez prsni koš.<ref>Métraux, Guy P.R. (2008) "Prudery and ''Chic'' in Late Antique Clothing," in ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. pp. 282–283.</ref> ''Togo praetexta'', z [[Škrlat|vijolično ali rdečevijolično]] črto, ki je predstavljala nedotakljivost, so nosili otroci, ki niso bili polnoletni, sodniki kure in državni duhovniki. Samo cesar je lahko nosil povsem vijolično togo ''(toga picta)''.<ref>Cleland, Liza (2007) ''Greek and Roman Dress from A to Z''. Routledge. p. 194.</ref>
 
V 2. stoletju so pogostose upodobljenipričeli cesarjipojavljati podobe cesarjev in vladajočavladajoče moškamoške elita,elite komed nosijonošnjo [[palij]]a, prvotno grškigrškega plaščplašča (''himation''), tesno napetnapetega okoli telesa. V paliju so upodobljene tudi ženske. [[Tertulijan|Tertulijan]] je menil, da je palij primerno oblačilo tako za kristjane, v nasprotju s togo, primerno oblačilo tako za kristjane kot za izobražene ljudi, saj je bil povezan s filozofi.<ref name="coon"/><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref><ref>Tertullian, ''De Pallio'' 5.2</ref> Do 4. stoletja je togo bolj ali manj nadomestil palij kot oblačilo, ki je poosebljalo družbeno enotnost.<ref>Vout, p. 217.</ref>
 
Rimski stili oblačil so se sčasoma spreminjali, čeprav ne tako hitro kot danes.<ref>Gagarin, p. 232.</ref> V obdobju [[Dominat|obdobju dominatadominat]]a so oblačila, ki so jih nosili vojaki in vladni birokrati, postala zelo okrašena, na tunike in ogrinjala pa so bili napleteni tkani ali vezeni trakovi ''(clavi)'' in krožne okrogle obrobe ''(orbiculi)''. Ti dekorativni elementi so bili sestavljeni iz geometrijskih vzorcev, stiliziranih rastlinskih motivov in v bolj dodelanih primerih človeških ali živalskih figur.<ref>D'Amato, Raffaele (2005) ''Roman Military Clothing (3) AD&nbsp;400 to 640''. Osprey. pp. 7–9. {{ISBN|184176843X}}.</ref> Uporaba svile se je povečalasčasooma povečevala in dvorjani poznejšega cesarstva so pogosto nosili dodelane svilene halje. Militarizacija rimske družbe in upadanje kulturnega življenja, ki temelji na urbanih idealih, jeso vplivalovplivali na navadeoblačilne oblačenjanavade: težkebirokrati pasovein vvojaki vojaškemso slogupričeli sonositi nosilitežke birokratipasove inv vojakivojaškem slogu, togo pa opustiliopuščati.<ref>Wickham, Chris (2009) ''The Inheritance of Rome''. Penguin Books. p. 106. {{ISBN|978-0-670-02098-0}}</ref>
 
== Umetnost ==
6.981

urejanj